Grška mitologija
52.3K views | +1 today
Follow
Grška mitologija
Zgodbe o bogovih, junakih in pošastih
Your new post is loading...
Your new post is loading...
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

SIZIF

Sizif je dal na skali nad novo ustanovljenim mestom Korint zgraditi veličasten grad, ki pa ni imel pitne vode. Zato je Sizif poskušal priti do izvira sveže vode preko bogov. Izkoristil je spor med kraljem bogov, Zevsom in rečnim kraljem Azopom. Azopu je izdal kje se skriva Zevs in v zameno za informacijo mu je Azop daroval izvir pitne vode na gradu. Zevsa je sizifovo dejanje razjezilo, zato je ponj poslal Tanatosa, smrt. Sizif je smrt zvijačno ujel in jo zaprl v temnico. Od takrat naprej ni umrl več noben človek na svetu. Zevs je še enkrat pobesnel in poslal boga Aresa, da je osvobodil smrt, ki je Sizifa odpeljala vHades. Sizif, ki je pričakoval tak rezultat je že pred tem naročil ženi, naj ne žaluje za njim in mu ne položi v grob darov, ki jih je bilo po tedanjih šegah treba priložiti mrtvemu. Žena ga je ubogala in je celo slavila njegovo smrt. Sizif je v Hadesu tarnal nad njenim početjem in si izboril, da mu je Tanatos dovolil izhod iz Hadesa, da bi ženo opomnil na njene dolžnosti. Sizif je tako pobegnil iz sveta mrtvih in priredil veliko zabavo na račun bogov. To je Zevsa tako razjezilo, da je namenil Sizifu naložiti grozno kazen in ga poslati v Tartar. Ponovno je ponj poslal Tanatosa, ki se je z njim vrnil v Hades. Sizif je dal na skali nad novo ustanovljenim mestom Korint zgraditi veličasten grad, ki pa ni imel pitne vode. Zato je Sizif poskušal priti do izvira sveže vode preko bogov. Izkoristil je spor med kraljem bogov, Zevsom in rečnim kraljem Azopom. Azopu je izdal kje se skriva Zevs in v zameno za informacijo mu je Azop daroval izvir pitne vode na gradu. Zevsa je sizifovo dejanje razjezilo, zato je ponj poslal Tasmrt. Sizif je smrt zvijačno ujel in jo zaprl v temnico. Od takrat naprej ni umrl več noben človek na svetu. Zevs je še enkrat pobesnel in poslal boga Aresa, da je osvobodil smrt, ki je Sizifa odpeljala v Hades. Sizif, ki je pričakoval tak rezultat je že pred tem naročil ženi, naj ne žaluje za njim in mu ne položi v grob darov, ki jih je bilo po tedanjih navadah treba priložiti mrtvemu. Žena ga je ubogala in je celo slavila njegovo smrt. Sizif je v Hadesu tarnal nad njenim početjem in si izboril, da mu je Tanatos dovolil izhod iz Hadesa, da bi ženo opomnil na njene dolžnosti. Sizif je tako pobegnil iz sveta mrtvih in priredil veliko zabavo na račun bogov. To je Zevsa tako razjezilo, da je namenil Sizifu naložiti grozno kazen in ga poslati v Tartar Ponovno je ponj poslal Tanatosa, ki se je z njim vrnil v Hades. Najbolj pretkan med navadnimi in nazadnje pretirano natančen med smrtniki. Bil je sin Eola in pripada generacija Dauklionov. Ustanovil je Korint, kasneje imenovan Efira. Sizif naj bi bil kraljevi naslednjik v Korintu in maščevalec v mestu in prav tako naj bi mu pripadala Medea. Iz tega je prevzel oblast v mestu, kasneje pa je bila Medea nepričakovano izgnana iz mesta. Zgodbe o Sizifu so sestavljene iz več zgodb vsaka posebej poa govori o prevari. Na primer Autolikus je Sizifu ukradel čredo. Sizif je šel k Autolikusu, da bi mu vrnil čredo. Trdil je, da ima vsaka žival pod kopitom odtisnjeno njegovo ime. Zgodilo pa se je, da je bila prav na ta dan poročna noč Autikleje hčereAutolikusa in Laerta in preko noči si je Sizif prizadeval, da bi našel pot v zaročenkino posteljo. Z njim je dobila sina, ki naj bi bil Odisej. Drugačne zgodbe govorijo, da je Avtolikus sam od sebe ponudil svojo hčer Sizifu saj je hotel imeti sam sina, ki bi bil tako zvit kot je Sizif.
Ko je Zeus ugrabil Aegino, hči Asopusa je šel skozi Korint na njegovi poti od Fliontusa v Oemoe in Sizif ga je videl. Ko je Asopus prišel iščoč svojo hčer vsepovsod, je Sizif obljubil, da bo razkril ime ugrabitelja pod pogojem, da Asopus na trgu mesta uredi fontano. Asopus se je strinjal in Sizif mu je povedal, da je obdolženec Zeus. S tem si je Sizif nakopal jezo bogov. Ena varianta zgodbe trdi, da je Zeus Sizifa pri priči zadel z treskom in gromom in ga vrgel v podzemlje, kjer je bil Sizif obsojen, da mora ogromno skalo valiti neskončno dolgo v hrib s tem, da ko jo enkrat zvali do vrha se nato obrne in skalo vali navzdol. Druga verzije te zgodbe naj bi imela povezavo z Odisejo, kjer je rečeno, da je Zeus Sizifa ožigosal.
Zeus je moral posredovati in je Sizifa prisilil, da je ta osvobodil Tanatosa, da bi laho nadaljeval začeto nalogo. Prva žrtev je bil seveda Sizif, ki se ni sprijaznil z usodo. Sizif je skrivoma užival z ženo ne da bi plačevala za kakršnokoli časti ob njegovem pogrebu. Ko je prišel Sizif v podzemlje ga je Had vprašal, zakaj ni prišel v paru, kakor je navada. Sizif se izgovori na ženino brezbožnost zato se je soočil z jasnim ukazom nasprotujočih bogov naj se vrne na zemljo in muči svojo brezbožmo ženo. Sizif je zavračal, da bi se vračal v podzemlje. Tako je živel do visoke starosti. Ko je končno umrl so bili bogovi podzemlja zaskrbljeni kako preprečiti njegov ponoven pobeg in so mu zato naložili delo, ki ni dopuščalo prostega časa in s tem so bile onemogočene tudi možnosti za pobeg. Zanimiva je tudi zgodba, ki se je ohranila kot del izgubljene tragedije pripoveduje, da naj bi Sizif sovražil svojega brata Salmoneusa. V preročišču se je pri Apolonu pozanimal, kako naj ubije svojega sovražnika. Apolo mu odgovori, da bo našel maščevanje, če bo spal s svojo nečakinjo, Tiro, ki je Salmoneusova hči. Ona ima z njim dvojčka a jih vedeč za prerokbo ubije še ko sta otroka. Ne ve se kaj je kasneje storil Sizif, ki pa je v nadaljevanju prikazan kako v podzemlju vali skalo zaradi svoje brezbožnosti. Fundacija Istmijanskih iger je pogosto posvečena Sizifu v spomin in čast njegovega nečaka Melikertesa. Sizif je bil poročen z Merope z eno od plejad in edino, ki se je poročila s smrtnikom. Njuna potomca sta Glavkus in Belerofon.

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Hermes - Wikipedia, the free encyclopedia

Hermes - Wikipedia, the free encyclopedia | Grška mitologija | Scoop.it

Hermes

 

Sin Zeusa in Maje (najmlajše od plejad). Maja je z Zeusom zanosila v gluhi noči, ko so tako bogovi kot ljudje počivali. Hermes se je rodil v jami na gori Cilene v južni Arkadiji. Hermes se je rodil na četrti dan v mesecu in ta dan je ostal posvečen njemu. Ko je bil rojen so ga povili v ogrinjala, kot je bila navada pri novorojenem otroku. Postavili so ga v rešetasto košaro namesto v vrečo. Že na dan njegovega rojstva se je pokazala njegova neverjetna sposobnost hitrega razvoja. S skrajnim naporom se je izvil iz primeža teh ovojev in odšel v Tesalijo, kjer je njegov brat Apolon pasel Admetusove ovce. V tistem času je bil Apolon posvečen predvsem ljubezenskem razmerju z Himeneusom – sinom Magnesa in je zanemarjal svoje pastirske naloge. Zaradi tega vzroka je imel Hermes možnost, da je ukradel nekaj živali, ki so bile pod Apolonovim nadzorstvom. Ukradel naj bi ducat krav, sto telic, ki niso poznale povodca in bika. Potem je na rep vsake živali privezal vejo (drugi pravijo, da jim je nataknil cokle) in jih gnal skozi Grčijo do jame v Pilosu. Videla ga je samo ena priča – stari mož po imenu Batos. V Pilosu je Hermes žrtvoval dve živali iz katerih je napravil dvanajst porcij se pravi za vsako božanstvo po eno. Potem, ko je skril preostanek črede se je umaknil v jamo na gori Cilene. Pred vhodom v jamo je našel želvo, jo očistil in preko oklepa napel strune, ki jih je naredil iz živinskega črevesja, tako je bila narejena prva lira. Medtem je Apolo iskal svojo živino in končno je prišel v Pilos, kjer mu je Batus pokazal skrivališče. Pohitel je na goro Cilene, da bi Maji razložil stvari v zvezi z izginotjem živali. Ko je prišel tja mu je Maja pokazala otroka zavitega v povoje in ga vprašala kako bi bilo mogoče, da bi majhen otrok lahko počel te stvari. Apolon je takrat poklical Zeusa in ta je zahtevaj naj Hermes vrne ukradene živali. Hermes je vmes izdelal piščal – Panovo flavto. Apolon je hotel kupiti nov inštrument. Hermesu ponudil zlato pastirsko palico, ki je postala eden od Jazonovih simbolov. Hermes je za plačilo zahteval ,da ga Hermes nauči še veščine napovedovanja prihodnosti. Tako ga je Hermes naučil tudi prerokovanja s pomočjo kamenčkov. Zeus je bil navdušen nad aktivnostjo svojega najmlajšega sina in mu je zato dodelil posebne pristojnosti v povezavi z njim in bogovoma podzemlja Hadom in Persefono. Tako je bil posrednik med Zeusom in podzemljem. Miti povezani s Hermesovim otroštvom so najpogostejši, sicer pa v veliko zgodbah nastopa kot oseba, ki nastopa v različnih vlogah kot manj pomembna oseba. Večkrat nastopa v vlogi božjega posrednika in zaščitnika herojev. V spopadu z Velikani si je nadel Hadovo čelado, ki tistega ki jo nosi naredi nevidnega. To mu je omogočilo, ga je ubil giganta Hipolitusa. Med vojno bogov z Pozejdonovimi sinovi imenovani Aloadae Hermes pomaga Aresu s tem da ga osvobodi z bronaste ladje kamor sta ga zaprla dva velikana. Prav tako je rešil Zeusa v njegovem boju z Tifonom, ko je uspel ukrasti mišice in kite, ki ji je čuvala pošast z imenom Delfine, ki je bila pol ženska pol kača. Ne da bi ga drugi opazili, je s pomočjo Pana uspel presaditi kite Zeusu, kar mu je omogočilo obnoviti spopad. V vseh teh vlogah Hermes nastopa kot pomoč. V ostalih zgodbah Hermes predstavlja enostavno božjo voljo. K njemu naj bi prišel Duaklion po poplavah, da ga vpraša kaj je hotel. Od Hermesa je Nefele dobila ovna, ki je imel zlato runo in je rešil njuna otroka Priksusa in Atamasa. Amfionu je dal liro, Herkulu meč, Tezeju Hadovo čelado in krilate sandale, ki so ga nosile po zraku. Hermes je dvakrat rešil Odiseja prvič, ko je Kalipsi ukazal naj ga izpusti in mu pomaga pri gradnji dovolj močnega plovila, s katerim bi šel na Itako. In drugič ko je Odiseju pomagal, ko je bil ta pri Kirki. Pokazal mu je čarobno zel s katero se je Odisej obvaroval pred Kirkinim urokom, ko je ljudi spreminjala v živali, kar se je zgodilo tudi Odisejevim tovarišem. Hermes je med drugim varoval tudi Herkula v Hadu in ga je opozoril na napako, ki jo je storil z napadom na duh Meduze. Hermes je iskal nekoga, da bi ga pridobil kot sužnja in bi s tem očistil se krivde, ki si jo je nakopal z umorom Ifitusa. Hermes je sklenil kupčijo z Omfale. Najbolj znan incident v katerega je bil vpleten Hermes je smrt Argosa. Hera se je spremenila v kravo, Hermes pa je pod varovanjem boginje Io. Ta umor je razlaga za mračen nadimek Argeifontes, ki je bil dodeljen Hermesu in pomeni Argosov morilec. Da bi pomagal Zeusu in pokvaril Herino maščevanje je vzel mladega Dioniz in ga odpeljal iz enega skrivališča v drugega na goro Nisa in ga potem odpeljal v deželo Atamasa. Hermesu je bilo naročeno naj vzame tri boginje Hero, Arfodito in Ateno na goro Ida v Frigiji – to je bilo v času Parisove sodbe. Tako je Hermes odigral odločilno vlogo v incidentu, ki je pripeljal do začetka Trojanske vojne. Hermes je bil znan kot bog trgovcev in letenja in kot zaščitnik potujočih na njihovi poti. Njemu so bili posvečeni stebri na križiščih in razpotjih. To so bili kipi, ki so imeli samo na zgornjem koncu človeško obliko, sicer pa je bilo na teh kipih posebno poudarjena moškost. Hermes je bil tudi zaščitnik pastirjev in se ga pogosto prikazuje z jagenjčkom na ramenih, kar mu je prineslo naziv Hermes Kriofores. Imel je tudi sposobnost spremljati duhove umrlih v Had, kar mu je prineslo tudi nadimek spremljevalec duš. Zgodbe trdijo, da je bil Hermes oče več otrok, stari oče Odiseja, potem Autolikusa, ki je po njem dobil sposobnost krasti ne da bi bil opažen, pa enega od Argonavtov Evritusa. Njegov sin je bil tudi Abderus, Herkulov ljubljenec, po katerem je bil imenovano mesto Abdera, ki so ga požrle Diomedesove in Cefalusove kobile, ki jih je nosil Herse, ko je bil Hermes v Atenah. Zgodba mračnega izvora naj bi Hermesa opisala kot Panovega očeta. To zgodbo je lansirala Penelope, ki je bila nezvesta Odiseju. Predvideva se, da je bil Pan spočet v Arkadijskih gorah in je bil tako kot njegov oče bog pastirjev. Hermes je pogosto prikazan, ko nosi krilato obutev in s klobukom na krajce s krili, to je simbol Hermesa kot božjega sla.          

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Hesperide

Hesperide | Grška mitologija | Scoop.it

Nimfe vzhajajočega sonca. V Hesiodovi Teogoniji  je opisano, da naj bi bile Hesperide hčerke noči. Kasneje so zanje trdili, da so hčerke Zeusa in boginje Temis iz pokrajine Prokris.  Druga možnost naj bi bila, da so hčerke Ceto ali po drugi možnosti tudi Atlasa. Pisci se niso strinjali glede števila koliko naj bi bilo teh hesperid. Po najbolj pogosti verziji naj bi bile Hesperide tri in sicer Aegle, Eritija in Hesperaretusa. Ime zadnje se včasih pojavlja kot kombinacija dveh imen in tako je možno, da je bilo Hesperid več in sicer poleg prejšnjih dveh še Hespera in Aretusa. Hesperide so živele na skrajni zahodni točki oceana.  Nedaleč od otoka Blesed na robu oceana. Ko je bila geografija zahodnega sveta bolj znana se je lokacija, kjer so živele Hesperide spremenila in naj bi tako bila na vznožju gore Atlas. Njihova osnovna funkcija je bila, da varujejo vrtove bogov, kjer so rasla zlata jabolka. Ta jabolka naj bi bila darilo boginji Here takrat, ko se je ta poročila z Zeusom.  Pri tem naj bi jim pomagali zmaj sin Forkis in Ceto ali Tifona in Ehidne. Hesperide naj bi pele v zboru ob vodnjaku. Hesperide so bile povezane z zgodbo o Herkulu. K njim je Herkul prišel, ko je iskal sadje, ki zagotavlja nesmrtnost. Euhemeristična interpretacija govori o tem, da naj bi bile Hesperide hčerke Atlasa in Hesperie, bilo naj bi jih sedem. Imele naj bi velike črede drobnice.  

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Prometej

Prometej | Grška mitologija | Scoop.it

Zeusov bratranec. Je sin Titana Iapetusa, Zeus pa je sin drugega Titana Kronosa. Njegova mati naj bi bila Asia, hči Oceanus ali Klimene prav tako ena od Oceanoid. Prometej je imel nekaj bratov eden je Epimeteus, ki je bil za razliko od brata visoko nekompetenten. Nato so bili še Atlas in Menotius. Prometej se je poročil ni pa čisto jasno ali z Celaeno ali z Klimene. Imela sta otroke Deukliona, Likusa in Kimaereusa, ki so ga včasih imenovali Etnaeus, pa Tene in Heleno. Prometej naj bi ustvaril prvega človeka iz lončarske gline. A ta zgodba se ne pojavi v Hesiodovi Teogoniji, kjer je Prometej preprosto darovalec in ne kreator človeškega bitja. Med neko svečano daritvijo v Mekoni je Prometej na dva dela razrezal bika, meso in druge ostenke pa zbral na dveh ločenih kupih. Na enem je bilo meso, ki je bilo kvalitetno, na drugem pa ki je bil malo večji pa kosti , drobovina, červa samo na vrhu kupa je bil želodec. Prometej je nato Zeusu rekel naj si zbere svoj del. Zeus je izbral slabši kup in zaradi tega je Zeus postal besen na Prometeja in ljudi, ki so imeli koristi od tega trika. Za kazen se je odločil, da bo smrtnikom odvzel ogenj. Prometej je še enkrat priskočil na pomoč ljudem tako, da je ukradel nekaj iskric s sončevega kolesa in jih prenesel na zemljo skrite v votlo tubo. Druga zgodba pravi, da je ogenj ukradel s Hefajstovega ognjišča. Zeus je kaznoval ljudi tako, da jim je poslal posebno žensko Pandoro. Prometeja je Zeus kaznoval tako, da ga je z železnimi okovi okoval v skalo na Kavkazu in poslal orla, ki je potomec Ehidne in Tifona, da je kljuval njegova jetra, ki pa so se sproti obnavljala. Pri Stiksu je prisegel, da ne bo Prometej nikoli rešen. Vseeno je Herkul, ko je prišel v to deželo ubil orla s kopjem in rešil Prometeja. Zeus se ni pritoževal saj je slava zaradi tega dejanja pripadla njegovemu sinu. Da pa se nebi tako lahko odrekel svoji prisegi je moral Prometej nositi kovano zapestnico in še kos skale iz te stene. V tistem času, ko je bil kentavr Kiron z eno od Herkulovih puščic in je trpel grozne bolečine. Zato je hotel umreti, bil pa je nesmrten zato je moral najti nekoga, ki bi sprejel njegovo nesmrtnost. Nesmrtnost je od njega sprejel Prometej in postal nesmrten na svojem mestu. Zeus je sprejel Titanovo svobodo in nesmrtnost rade volje saj mu je Prometej napravil veliko uslugo, ko mu je predstavil staro prerokbo, ki pravi, da bo sin Zeusa in Tetis presegel svojega očeta in ga zamenjal na prestolu. Proteus je imel sposobnost prerokovanja. Herkulu je povedal kako dobiti zlata jabolka, ko mu je pojasnil, da jih lahko nabira samo Atlas v vrtu Hesperid. Dar prerokovanja je delil z starimi božanstvi, ki so bile hčerke Zemlje, ki je bila prvotna prerokovalka. Prometej je svojemu sinu Devkalionu povedal kako se rešiti velike poplave, ki jo je načrtoval Zeus z namenom, da bi izbrisal človeško raso.

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Dioskuri

Dioskuri | Grška mitologija | Scoop.it

Sinova Zeusa Kastor in Poluks. Rojeni so iz združitve Zeusa z Ledo. Leda je bila sicer poročena z Tindareusom kraljem v Lacedameoniji. Tisto noč, ko se je Zeus združil z Ledo v obliki laboda. Tisto noč je Leda spala tudi s Tindareusom in iz tega sta se rodila dva para dvojčkov in sicer na sledeč način.
Od Zeusa sta bila Helena in Poluks, Kastor in Klitamnestra pa sta bila potomca Lede s Tindareusom Zaradi tega Dioskurije imenovali tudi Tindarejci ali še drugače sinovi Tindareusa.
Druga verzija te zgodbe govori o tem, da naj bi bila para dvojčkov izvaljena iz jajca, ki naj bi ga Leda znesla potem, ko se Zeus v obliki laboda združil z njo. Rojeni naj bi bili na gori Tigetis v Šparti Bili so eni najpomembnejših Dorianskih junakov, ki se jih
opisuje kot, da naj bi bili zaposleni z konflikti z Tezejem iz Aten. Ko sta šla Tezej in Piritius v podzemlje, da bi si pridobila naklonjenost Perzefone oziroma sta tekmovala za njeno roko. V tem času so Dioskuri začeli ekspedicijo proti Atiki, ker je Tezej odpeljal njihovo sestro Heleno, ki je bila vzidana v trdnjavo posvečeno Afroditi.
Odpeljali so tudi Tezejevo mati Aetro.
Tudi njo je vzel za sužnjo. Dioskuri so prekinili vladavino Tezejevih sinov v Atenah tako da so na njegovo mesto postavili prevaranta Menestusa. Dioskuri so bili med udeleženci ekspedicije Argonavtov. Najbolj so se jih zapomnili po nasprotovanju kralju dežele Bebrikos Amikusu. Predstavili so se tudi v Kalidonskem lovu. Peleju in Jazonu so Dioskuri pomagali ko sta upostošila Jolkos.
Dioskuri se niso pojavljali v zgodbah o trojanski vojni saj so bili Helenini bratranci in naj bi že po zaslugi prejšnjih preizkušenj dosegli božanski status. Tindareus je imel dva brata Afareusa in Levkipusa.
Afareus je imel dva sinova, ki sta se imenovala Idas in Linkeus. Zaročena sta bila z Poebe in Hilaera, ki sta je imenovali skupaj Leukipidae. Kastor in Poluks sta bila povabljena na poroko in sta s seboj pripeljala dve mladenki.
Verjetno je zaradi njiju prišlo do incidenta v katerem sta bila ubita Linkeus in Kastor. Ta pooenostavljena verzija ni edina s katero se ukvarjajo mitografi.
Kastor in Poluks sta odpeljala dve Leusipidae in sta imela z njima otroka. Zaradi tega v sorodstvu ni bilo nobene sovražnosti.
Skupaj z Linkeusom in Idasom so je udeležili ekspedicije, ki je imela namen pleniti črede v Arkadiji. Vsi štirje so se vrnili vsak s svojim plenom, ki so si ga razdelili tako, da so se spopadli. Dioskuri so postavili zasedo svojim bratrancem. Kastorja je umoril Idas, Poluks pa je ubil Linkeusa, sam pa je bil ranjen. Zeus je nato ubil Idasa z gromom, Poluksa pa poklical v nebesa. Ponujal mu je nesmrtnost a jo je Poluks zavračal dokler ni v nebesa prišel še Kastor. Tako so jim bogovi dovolili, da sta en dan preživela kot boga.
Kastor in Poluks sta bila mlada junaka bojevnika in pretepača. Poluks je treniral umetnost boksanja. V rimski mitologiji se Kastor in Poluks pojavljata v bitki pri jezeru Regilus na strani Rimljanov. Onadva naj bi bila tista, ki sta povedala novico o zmagi in svoje konje napojila svoje konje v fontani vseh fontan na forumu. Nimfa tega vodnjaka, ki ji je bilo ime Juturna naj bi bila njuna sestra. Njen tempelj je bil v bližini Vestinega templja. Ime Dioskuri je povezano z ognjem svetel Elmo, ki jo pomorščaki imajo za eno pomembnih svetinj.
Ko je Herkul Tindareusa ponovno postavil za kralja v Šparti je šla Leda z njim. Z njim je imela nekaj otrok. Hčerka Timandra se je poročila z Ehemusom, Klitamnestra se je poročila z Agamemnonom, poleg tega sta imela še Heleno in Dioskuri. Tragični pisci poleg teh otrok pripisujejo kot sina še Poeba. Nekatere od teh otrok pripisujejo Zeusu, ki naj bi se spremenil v laboda, da bi se združil z njo. Drugi trdijo, da naj bi bila Helena hči Zeusa in Nemesis. Nekateri trdijo, da je boginja hotela zavrniti Zeusa in se je zaradi tega tudi ona spremenila v laboda in je s tem probala izogniti se združitvi. Zeus pa se je spremenil v gos in tako je Leda znesla jajce in ga nato zapustila. Našel ga je pastir in ga odnesel Ledi, ki ga je pazljivo čuvala. Ko se je rodila Helena je Leda trdila, da je otrok njen predvsem zaradi otrokove lepote. Po drugi zgodbi naj bi se iz jajc rodila dva para otrok in sicer Poluks in Klitamnestra in Helena in Kastor. V špartanskem templju, ki je posvečen Leocipidae naj bi bila ena velika školjka za katero pravijo, da naj bi bila ostanek jajčne lupine, ki ga je znesla Leda.
Naiade so v grški mitologiji pojmovane kot morske nimfe, ki so človeštvu prinašale dolgo življenje.
Drugače kot Hamadride so bile Naiad čeprav so imele nekatere božanske značilnosti božanske narave so bile še vedno umrljive.
Hamariade so v grški mitologiji predstavljale čarobni svet dreves katerim je bila njihova bit posvečena.
Naiade naj bi torej predsatavljale bistvo vodnjaka katerega so predstavljale. Njihov izvor gškui mitografi tolmačijo na različne načine.
Homer v svojih delih trdi, da so Naiade Zeusove hčerke.
Po drugi varianti naj bi bile Naiade preprosto hčere rečnih božanstev v tistih rekah ali vodnjakih ali rekah v katerih naj bi prebivale..
Naiade naj bi bile po neki varianti hčere grškega junaka, ki se je imenoval Asopus. Vsak znan izvir je v grškem svetu je imel svoje ime in zgodbo, ki je bila vezana na ime nimfe ki je predstavljala dotični vodnjak.
Tako je na primer v mestu Sirakuze prebivala lepa nimfa, ki se je imenovala Aretusa katero so nekateri imenovali tudi Aheja in ta Aheja naj bi bila Artemidina tovarišica. Podobno kot njena tovarišica naj bi se tudi Naiade podobno kot Aretusa v primeru Artemide naj bi se posmehovala personifikaciji ljubezni. Nekega dne so nimfe prečkale neko svežo reko in so se hoteče v njej okopati. Ko so plavale v tej dotični reki so zaslišale Alfeusov glas, ki je bil prav tako nekje vrste rečni bog. Alfeus naj bi se zaljubil v nimfo Aretuso, ki je bila znana po svoji surovi naravi in normalnemu smrtniku navadno ni prizanašala.

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Hekuba

Hekuba | Grška mitologija | Scoop.it

Priamova druga žena. Dve različni zgodbi govorita o njenih koreninah. Po prvi naj bi bila hči Dimasa, kralja v Frigiji. Njegova žena je bila nimfa Eunoe. Po tej liniji naj bi bila potomka reke Sangarius in verzija te zgodbe še pravi, da naj bi bil njen oče Sangarius (reka), njena mama je po tej zgodbi nimfa Evagora. Po drugi pa Cisseusa kralja v Traki, njena mama pa naj bi bila Glaucipe, hči Ksantusa. Kot možna njena mama se po tej zgodbi omenja tudi Telekleja. Tradicija, ki Hekubo povezuje z Dimasom in Frigijo je opisana v Ilijadi. Največ so jo opisovali tragiški pesniki, posebno Euripid. Rodovne povezave so posebno pri Hekubi tako zapletene, da Tiberius ironično trdi, da je Hekuba slovničarka njegovega dne. Imela naj bi otrok, čeprav Evripid to številko dvigne na petdeset. Apolodrus jih navaja samo štirinajst. Hektor kot najstarejši, Paris katerega rojstvo je napovedovala prerokba, pa Kreusa, Laodicea, Poliksena in Kasandra, ki naj bi imela brata dvojčka Troilusa (ali Helenusa, ki je imel prav tako dar prerokovanja). Mlajši otroci so bili vsi moški. Deifobus, Helenus, Pamon, Polites, Antifus, Hiponous, Polidorus in Troilus, ki je bil ljubljenec najstarejšega sina Hektorja, možno je da je imela še enega sina in sicer Polidamasa. Hekuba ima v Homerjevih delih bolj skromne vloge, pojavlja se v ozadju, brzda Hektorjev pogum in objokuje njegovo truplo. Ateno je rotila pred opustošenjem v mestu. V  Epiškem ciklu posebno v tragedijah Hecuba nastopa kot simbol veličine in nesreče. Pred rojstvom njenega drugega sina naj bi imela čudne sanje v katerih vidi gorečo baklo na njenih prsih, ki pustoši mesto in celo gozdove na gori Ida. Vidci s katerimi se je posvetovala so napovedali, da bo rojeni otrok razrušil. Otrok se je rešil in se kasneje vrnil v Trojo. Druga zgodba pravi, da naj bi vidci (predvsem Priamov sin Aesakus) so Priama opozarjali, da bo otrok rojen na ta dan povzročil padec Troje in so predlagali naj se otroka umori skupaj z njegovo mamo. Na ta dan pa se je poleg Parisa rodil še Minupisu Sin Cile in Timoetes Priamov brat ali svak. Priam je v smrt poslal Cilo in Munipusa. Zgodba o Hekubinih sanjah ima namen narediti Hekubo odgovorno za uničenje Troje. 
Ko je Troja padla je Hekuba zgubila skoraj vse svoje sinove. Enega  od njih, Polidorusa, je Priam zaupal Polimestorju, kralju v Kersonesah. Polimestor naj bi se po eni od zgodb poročil z Ilione, eno od Priamovih hčera. Pri njem je bil Polidorus zaposlen kot varnostnik. Po padcu Troje in po Priamovi smrti je Polimestor ubil Polidorusa in njegovo truplo vrgel v morje. To je naredil zaradi tega, ker je Priam Polidorusu zapustil pomembne zaklade ta pa se jih je želel polastiti. Druga zgodba govori, da je ubil lastnega sina Deipilusa po nesreči. Truplo so valovi naplavili na obalo na obali Troade. Prav takrat je bila tu Hekuba, ki je sledila Odiseju kot njegov vojni plen. Stara kraljica prepozna truplo svojega sina in začne takoj kovati načrt za maščevanje. Eno od svojih služabnic je poslala k Polimestorju z lažnim sporočilom, da so bili najdeni zakopani zakladi, katere so zmagovalci do sedaj spregledali. Polimestorja je zlato zvabilo pridružil se ji je, potem pa ga je ona zajela, pred njim je umorila dva otroka, ki ju je imela tam, nato pa mu je izruvala oči.  Kot odgovor na ta zločin so Grki Hekubo kamenjali do smrti. Pod gomilo kamenja pa ni bilo Hekubinega trupla ampak kuzla z ognjenimi očmi. Po drugi verziji naj bi se Hekuba spremenila v psico, ker so jo zasledovali Polidorusovi kompanjoni, ki so hoteli maščevati svojega kralja. Po drugi verziji naj bi se Hekuba spremenila na krovu ladje ki jo je peljala v Grčijo in da naj bi se vrgla v morje. 

 

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Kirka

Kirka | Grška mitologija | Scoop.it

Hči Heliusa, boga sonca in oceanide Perse. Sestra Aetesa, Persa in Pasifae.

Za prestol v Kolhidi sta se potegovala oba brata. Ko je Medea umorila Persa, je prestol prevzel Aetes. Kolhida je bila bajeslovno bogata kraljevina na obrobju takrat po morju dosegljivega sveta na skrajnem vzhodnem delu Črnega morja. 

Po prevzemu prestola sta se morali sestri umakniti. Pasifaa se je poročila z Minosom na Kreto. Kirka sebi primernega ženina ni našla. Tudi zato, ker je bila izučena v vseh veščinah takratnega časa. Kot pripadnica najvišjega sloja je bila deležna najboljše vzgoje in izobrazbe. Poznala je učinke zdravil in strupov. Od vseh umetnosti so jo najbolj privlačile posebnosti in skrajnosti v spolnih užitkih. Tudi njena sestra Pasifaa se ni zadovoljila z možem. Minotavra je rodila po zvezi z bikom.

Da bi se Aetes zavaroval tudi pred Kirko, ji je ponudil oblast nekje daleč od Kolhide. Od vseh ponujenih lokacij si je izbrala manjši otoka Aiaia, ki je ležal ob pomorski magistrali. Izbrala ga je zato, ker si je s tem zagotovila zadostno izbiro mornarjev in potnikov, ki so se na otoku ustavljali v varnem zalivu.


No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Scylla - Wikipedia, the free encyclopedia

Scylla - Wikipedia, the free encyclopedia | Grška mitologija | Scoop.it

Scila

 

Prva oseba je morska pošast, ki je živela skrita v ožini pri Mesini na italijanski obali. Imela je žensko telo okoli spodnjega dela telesa pa je imela obroč sestavljen iz šestih pasjih glav. Ta pogled je vsakega potnika prestrašil ne, da bi se ga te glave dotaknile. Ko je Odisej s svojo ladjo prišel mimo jame, kjer je ležala pošast, so ven prišli psi in požrli šest njegovih kolegov, ki so se imenovali Stesius, Ormenius, Anhimus, Ornitus, Sinopus in Anfinomus. V Odiseji je zapisano, da nah bi bila Scila hčera boginje Krataeis, njen oče pa naj bi bil Trienus oziroma morski bog Forkis. Drugi viri pravijo, da sta njena starša Forbas in Hekate, Podobno kot ostale mitološke pošasti pa jo pripisujejo Tifonu, Ehidni oziroma Lamii.Zgodbe o tem kako je Scila postala mitološka pošast, Ovid tako pravi, da je bila Scila zaljubljena v Glaukusa in se je rogala Kirki. Da bi se ji maščevala je čarovnica Kirka zmešala čarobni napoj in ga ponudila Scili.Scila se je pri priči spremenila v pošast. Zgornji del telesa se sicer ni spremenil iz spodnjega pa je zraslo šest pasjih glav.Druga verzija pa pravi,  da naj bi se bog Pozejdon zaljubil v mlado dekle z imenom Scila, zaradi tega naj bi ljubosumna Afrodita Kirko prisilila, da je Scilo spremenila. Podobna verzija zgodbe o njeni metamorfozi pa trdi, da Scila ni upoštevala Pozejdonovega dvorjenja in naj bi jo zaradi tega kaznoval na ta način.Smrt Scile je včasih pripisovana Herkulu, ko naj bi prečkal južno Italijo, ko se je vračal v mesto Geyron. Tu naj bi naletel na Scilo, ki mu je delala škodo na njegovih čredah, ki jih je gonil s seboj. Zato jo je Herkul napadel in naj bi jo pri tem ubil vendar obstaja zgodba, da naj bi jo kasneje z magičnim tretmanom od mrtvih obudil Forkis. 

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Iakus

Iakus | Grška mitologija | Scoop.it

Bog, ki je uvajal mladeniče v elizejskih misterijih. Ob iniciaciji so vzklikali Iache. Tako so začeli po tem vzliku imenovati tudi boga iniciacije. Njegovo osebnost razlagajo na več različnih načinov. Ime spominja na Bakhusa in ga zaradi tega skušajo enačiti z njim. Bolj gotovo je veljal za vmesni člen med elizejskimi boginjami in Dionizom. Za Iakusa se včasih trdi, da je sin Demetre. Bolj pogosto se kot mati navaja Perzefona in ne Demetra. V tem primeru naj bi bil ponovno rojen pod imenom Zagreus, katerega naj bi Persefona spočela z Zeusom. Hera je bila ljubosumna zaradi afer svojega moža. Ker se sama ni mogla maščevati naj bi poslala Titane, da bi med igro napadli mladega Zagreusa. Zagreus se je hotel pred Titani skriti in je spreminjal telesne oblike. Ko se je spremenil v bika so ga Titani končno ujeli in ga razsekali na kose. Ostanke so dali v kotel in jih začeli kuhati. Zeus je pohitel, da bi pomagal svojemu sinu a je bil prepozen in mu ni mogel več pomagati. Zeus je Titane, ki so zagrešili ta zločin, umoril z bliskom, Apolonu pa naročil naj zbere ostanke Zagreusovega trupla. Atena je prinesla še srce, ki je še bilo in tako so Zagreusa spet obudili in mu nadeli ime Iakus. Druge verzije zgodbe o Iakusu govorijo, da naj bi bil Iakus Demetrin mož. Spet druga varianta pravi, da je Iakus Dionizov sin in da naj bi bil rojen v Frigiji, njegova mati pa naj bi bila nimfa Aura. V resnici naj bi imela z Dionizom dvojčka a naj bi v izbruhu norosti enega od njih pojedla. Iakusa naj bi rešila neka druga nimfa, ki jo je bog ljubil. Ona naj bi otroka zaupala v varstvo elizejskim Bakhantom, ki naj bi ga vzgojili. Dojila naj bi ga boginja Atena. Nimfa Aura naj bi se medtem vrgla v reko Sangarius, ki naj bi se potem spremenila v fontano. Nekateri pravijo, da naj bila Iakus in Bakhus isti osebi, vendar za to teorijo ni dokazov. V umetniških delih je Iakus prikazan kot komaj odrasli mladostnik, ki z baklo plešoč vodi elizejski sprevod.

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Olimpija

Olimpija | Grška mitologija | Scoop.it

Grčija ima veliko hribov in gora, ki imajo ime Olimp. Gore s tem imenom so tako v pokrajinah Misija, Kalikija, Elija, Arkadia, najbolj znana gora Olimp pa leži v Tesaliji na meji s pokrajino Makedonijo. V Homerjevem času se je za to goro smatralo, da je na njej prebivališče bogov, posebej je izpostavljen Zeus. Na gori Olimp je Zeus na primer tehtal usode Ahila in Hektorja, iz nje pa je vrgel tudi Hefajsta, ki je interveniral na Herin prigovor. Postopoma je ime Olimpija neodvisna od dotične gore v Tesaliji in je v tradicijah postala bolj pojem za prebivališče bogov.

Ime Olimpus nosi tudi veliko junakov. Eden od njih je bil Kresov sin, se pravi sin tistega, po katerem se imenuje otoka Kreta. Kronus je svojega sina Zeusa dal vzgojiti Olimpusu, Olimpus pa je vseeno kasneje predlagal velikanom naj Zeusa vržejo s prestola. Zeus ga je zato zadel z gromom, takoj zatem pa se je kesal ker je Olimpusa ubil in je v zameno za to dal svoje ime grobu Olimpusa iz Krete. Po mitografu Diodorusu je bil naslednji junak, ki se je imenoval Olimpus Cibelin mož. Njen drugi mož se je imenoval Iason. Možno, da ima to povezavo z Euhemeristično interpretacijo zgodbe o Cibele, ki naj bi bil povezana z goro Olimp v pokrajini Misiji.

Zadnji Olimpus je bil znani flavtist. Zanj se včasih pravi, da je oče Marsiasa, a bolj je pogosta varianta po kateri naj bi bil Olimpus sin Marsiasa in tudi njegov učenec. Ko je Apolon ubil Marsiasa ga je ta zadnji Olimpus pokopal in objokoval.

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Pelej

Pelej | Grška mitologija | Scoop.it

Kralj v Pitiji v Tesaliji, najbolj znan je po tem, da je Ahilov oče. On sam je potomec Aeakusa in Endeis hčere Skirona. Pelej je brat Telamona in pol brat Fokusa sin Aekusa potomca Nereid Psamate. Telamon naj ne bil čisto sigurno Pelejev brat. Telamon je po tej verziji Pelejev prijatelj naj pa bi bil sin Aekusa in Glavke. Telamon in Pelej sta Fokusu zavidala zaradi njegovih velikih fizičnih sposobnosti, zato sta se odločila, da ga ubijeta in sta žrebala kdo bo izvršil umor. Naloga je doletela Telamona, ki je Fokusa ubil tako, da je njemu v glavo vrgel disk. Drugi viri dogodek opisujejo kot nesrečen slučaj, oziroma trdijo, da je bil hudodelec v tem primeru Pelej. Aeakus je raziskal zločin in je Peleja in tudi Telamona izgnal iz Aegine. Pelej je šel na Evritionov dvor, ki je bil sin Aktorja v Fibiji v Tesaliji. Evrition ga je očistil umora in mu dal svojo hčer Antigono za ženo. Poleg tega mu je podelil tretjino kraljestva. Z njo je imel Pelej hčer Polidoro in ta se je poročila z Borusom sinom Perieresa. Tudi v Pitiji je bil Pelej deležen jeze Fokusove matere Psamate, ki je poslala volka, da bi molil na njegovih kosmih. Kot ji je kasneje svetovala Tetis se je strinjala, da volka zamenja skala. Z Evritionom se je Pelej udeležil lova na Kaledonskega merjasca pri tem pa je po nesreči ubil svojega tasta, zato je moral spet v azil. Tokrat je prišel na dvor Akastusa sinu Peliasa, ki ga je očistil. Astidamia Akastusova žena se je zaljubila vanj. Pelej se je upiral zato je poslala sporočilo Antigoni Pelejevi ženi, da naj bi se Pelej poročil z Steropo Akastusovo hčero. V obupu se je Antigona obesila. To je bila seveda laž.
Astidamija je nato pred Akastusom obtožila Peleja, da jo je hotel posiliti. Akastus si ni drznil ubiti svojega gosta zato je Peleja vzel s seboj na lov na goro Pelion, kjer so lovci lovili v skupini tako, da je Pelej pobijal živali s tem, da jim je rezal samo jezike. Tisti, ki so hodili za njim so pobirali mrtve živali v vreče in se mu posmehovali češ. Poglej mi smo naredili vse delo. Pelej jim je z jeziki dokazal, kdo je bil glavni, nato pa izčrpan zaspal. Akastus ga je tu zapustil, še prej pa mu je skril orožje v gnojno gomilo. Ko se je Pelej zbudil je opazil, da je obkrožen z Kentavri, ki ga nameravajo ubiti. Takrat je Pelej zelo pogrešal svoje orožje, ki naj bi mu ga v kritičnem trenutku dostavil Hefajst oziroma po drugi seriji, da je Hefajstu na pomoč priskočil Kentaver Kiron. Pelej se je nato kruto maščeval Akastusu in Astidamiji. S pomočjo Jazona in Dioskuri je zavzel mesto Jolkos, ubil je Akastusa in Astidamijo s tem, da je slednjo razkosal in dele njenega trupla razmetal po mestu. Pelej se je nato poročil s Tetis hčero Nereusa. Zeus in Pozejdon sta bila rivala za njeno roko a ju je Temis (ali Prometej) opozoril, da Parke napovedujejo, da bo sin Tetis prekosil svojega očeta. Naenkrat sta oba rivala opustila dvorjenje Tetis. Druga, drugačna zgodba o tem dogodku govori, da je Prometej Zeusa posvaril da če Tetis rodila sina ga bo ta vrgel s prestola in namesto njega vladal nebesom. Še druga zgodba govori, da Tetis zavrne Zeusa zaradi spoštovanja do Here, ki jo je vzgojila. Zeus pa naj bi se prav zaradi tega odločil, da jo poroči z smrtnikom kot mučenje. Tetis je to pri priči zavrnila. Kot boginja morja je imela sposobnost spreminjanja pojavne oblike tako se je pojavljala kot ogenj, kača, sipa, lev, vodo, veter, drevo, ptiča, tigra. Peleju je Kiron svetoval naj se karseda vztrajno drži Tetis in tako je spet poslala ženska in boginja. Poroka se je odvijala na gori Pelion.
Prisotni so bili bogovi, muze so pele, vsak od gostov pa je prinesel darilo za ženina in nevesto. Med najdragocenejšimi darovi je bila jesenova sulica, ki jo je podaril Kiron in dva nesmrtna konja, ki sta jih podarila Balius in Ksantus donator pa je bil Pozejdon. Prav ta dva konja sta bila kasneje vprežena tudi v Ahilovi kočiji. Zakon ni bil uspešen. Tetis je Peleju res rodila nekaj otrok vendar so vsi eden za drugim ginevali, ko jih je Tetis poskušala narediti nesmrtne.
Pelej je uspel rešiti najmlajšega sina Ahila, ko ga je Tetis hotela spremeniti v nesmrtnega s tem da ga je zgrabil, ko ga je Tetis potopila v žareče jeklo. To jo je tako razjezilo, da je ušla in je od tedaj naprej vztrajno zavračala, da bi se vrnila. V starosti, ko je bil Ahil v Troji sta Peleja takoj po koncu vojne napadla Arhandrus in Arhiteles sinova Akastusa. Izgnan iz Pitije se je zatekel na otok Kos, kjer je srečal svojega vnuka Neoptolemosa. Tu ga je sprejel Molon potomec Abasa, kjer naj bi Pelej umrl. Evripid predstavi drugo verzijo,pravi, da naj bi Pelej preživel Neoptolemusa in da je posredoval v Andromahin prid v slučaju Harmione. Mogoče ima to povezavo z zgodbo v kateri je Neoptolemus rešil Peleja, ki so ga imeli zaprtega sinovi Akastusa in mu je dal nazaj kraljestvo preden ga je potem ubil Orest v Delfih.
Pelej je drugotne vloge igral tudi v drugih zgodbah, na primer v tisti o Argonavtih. Pa v zgodbi o Herkulovem pohodu na Trojo, kjer je bil Pelej skupaj z bratom Telamonom. S tem je povezana tudi Amazonska vojna. Pelej je bil tudi med tistimi, ki so sodelovali na igrah v čast Peliasu. V rokoborski partiji ga je premagala Atalanta.

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Andromeda

Hči Cefeusa kralja v Etiopiji in Kasiope za katero so trdili, da je lepša od vseh Nereid skupaj. Zaradi ljubosumja zaradi takega odnosa do njih so nereide prosile Pozejdona naj se maščuje in naj v deželo Cefeusa pošlje pošast, ki bi uničila deželo. Prerokbe so govorile tako, da bo dežela rešena pred to nadlogo če bodo Cefeusove hčerke prostovoljno žrtvovane tako, da jih bodo izpostavili. Prebivalci Cefeusa so kralja prisilili, da je sprejel to možnost in tako so Andromedo vklenili v skalo. Mimo je prišel Perzej, ki ga je tu mimo prinesla pot, ko se je vračal z poti, ko se je boril proti Gorgonam. Takoj se je zaljubil v Andromedo in je kralju Cefeusu obljubil, da bo rešil njegovo hčerko če jo lahko kasneje vzame za svojo ženo. Cefeus se je strinjal in tako je Perzej prišel in ubil zmaja, ki jo je varoval. Nato se je Perzej poročil z Andromedo.

Brat Cefeusa Pineus je bil na listi tistih, ki mu je bila Andromeda prihranjena. Zato je proti Perzeju zbral vojsko. Ko je Perzej uvidel kaj se mu obeta je proti nasprotnikom obrnil Meduzino glavo in jih tako spremenil v kamne. Ko je Perzej zapustil Etiopijo je Andromedo najprej odpeljal v Argos kasneje pa še v Tirnis, kjer naj bi mu Andromeda rodila nekaj sinov in hčera. Mitograf Konon ponuja malo spremenjeno verzijo zgodbe. Po tej verziji naj bi Cefeus vladal v pokrajini Feniciji (druga možnost je, da se je ta dežela kasneje imenovala Joffa. Njegovo kraljestvo naj bi se raztezalo na področju Mediterana vse do Arabije. Cefeus naj bi imel zelo lepo hčerko Andromedo. On je bila rezervirana za Feniksa, ki je dal svoje ime pokrajini
Feniciji. Zanjo se je potegoval tudi Cefeusov brat Pineus. Cefeus je svojo
hčerko zaupal Feniksu, da pa bi pomiril svojega brata je zadevo prikazal tako
kot da je bila Andromeda ugrabljena. Andromeda je bila pripeljana na majhen otok, kjer je imela funkcijo častilke boginje Afrodite. Feniks jo je na ladji, ki se je imenovala Kit. Andromeda ni vedela zato, da gre za navidezno ugrabitev in je zato začela kričati. Prav takrat naj bi mimo prišel Perzej sin Danaje. Videl je, da nekdo
ugrablja Andromedo. V trenutku se zaljubi vanj in nato ljudi okoli nje z Meduzinim ščitom spremeni v kamenje, Andromedo pa vzame s seboj. Odpeljal jo je v Argos, kjer naj bi se Perzej in Andromeda poročila in naj bi mirno živela v
Argosu do konca svojih dni.

 

 

No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Perzej

Perzej

 

Kralj Akrizij je bil brez moških potomcev zato je nekoč vprašal preročišče kaj bo z njegovim kraljestvom po njegovi smrti. Preročišče mu je odgovorilo, da bo kralja pokončal sin njegove hčere. V strahu pred tem je dal Akrizij zapreti svojo hčer Danajo v sobo na svojem gradu Danajin jok je prišel na ušesa vladarju Olimpa Zevsu, ki se je k njej spustil v obliki zlatega dežja. Skupaj sta zaplodila otroka, ki mu je bilo prerokovano, da bo ubil svojega starega očeta.

Kralj Akrizij ni hotel ujeziti Zevsa in ubiti svojega potomca, zato je dal Danajo in otroka vreči v morje v lesenem zaboju. Zaboj je naplavilo na otok Seripos, kjer so ga našli ribičiin Danajo z otrokom odpeljali h kralju Polidektu. Tam sta oba živela nekaj časa, kralj pa se je poročil z lepo Danajo. V strahu za svoj prestol se je hotel Polidekt znebiti Perzeja, ki je med tem postal krepak fant. V želji, da bi Perzej umrl, ga je stari kralj prosil, naj zanj ubije nevarno pošast Meduzo. To je bila ena izmed treh sester Gorgon grozna pošast s kačami namesto las. Kdorkoli jo je pogledal je na mestu okamenel. Kralj je prosil Perzeja naj mu prinese glavo te pošasti, da bo z njo varen pred sovražniki, saj bo vsaka vojska, ki bi poskušala napasti kraljestvo takoj okamenela.

Perzej se je podal na pot, spremljala pa sta ga boginja Atena in bog Hermes, ki sta vedno spremljala polbogove na poti v boj. Atena je Perzeju podarila bleščeč ščit in mu povedala edini način na katerega se bo lahko bojeval proti Meduzi. Moral se bo boriti tako, da bo v odsevu ščita gledal Meduzo in ji odsekal glavo s srpom, ki mu ga je prav tako podarila. Poleg tega je dobil še leteče sandale, čarobno torbo in kapo boga Hadesa, s katero je človek, ki jo je nosil postal neviden. Pot je Perzeja vodila do treh stark, ki so si delile eno oko in so edine vedele, kako se pride do gorgon. Perzej jim je vzel oko in jim ga ni hotel vrniti, dokler mu niso povedale poti.

Oborožen s srpom in ščitom ter s torbo preko rame in sandali na nogah, se je Perzej prikradel do spečih gorgon in odsekal s pomočjo odseva v ščitu, glavo Meduzi. Glavo je vtaknil v torbo in pobegnil v nebo s pomočjo letečih sandal. Ostali dve gorgoni sta ga zasledovali dokler si ni na glavo poveznil kape in izginil. Perzej se je podal na pot, spremljala pa sta ga boginja Atena in bog Hermes, ki sta vedno spremljala polbogove na poti v boj. Atena je Perzeju podarila bleščeč ščit in mu povedala edini način na katerega se bo lahko bojeval proti Meduzi. Moral se bo boriti tako, da bo v odsevu ščita gledal Meduzo in ji odsekal glavo s srpom, ki mu ga je prav tako podarila. Poleg tega je dobil še leteče sandale, čarobno torbo in kapo boga Hadesa s katero je človek, ki jo je nosil postal neviden. Pot je Perzeja vodila do treh stark, ki so si delile eno oko in so edine vedele, kako se pride do gorgon. Perzej jim je vzel oko in jim ga ni hotel vrniti, dokler mu niso povedale poti.

Oborožen s srpom in ščitom ter s torbo preko rame in sandali na nogah, se je Perzej prikradel do spečih gorgon in odsekal s pomočjo odseva v ščitu, glavo Meduzi. Glavo je vtaknil v torbo in pobegnil v nebo s pomočjo letečih sandal. Ostali dve gorgoni sta ga zasledovali dokler si ni na glavo poveznil kape in izginil.

Oborožen s srpom in ščitom ter s torbo preko rame in sandali na nogah, se je Perzej prikradel do spečih gorgon in odsekal s pomočjo odseva v ščitu, glavo Meduzi. Glavo je vtaknil v torbo in pobegnil v nebo s pomočjo letečih sandal. Ostali dve gorgoni sta ga zasledovali dokler si ni na glavo poveznil kape in izginil.

Na poti domov je iz torbe kapljala meduzina kri in iz vsake kaplje je nastala strupena kača. Perzej se je prvič ustavil v kraljestvu, ki ga je terorizirala morska pošast. Izvedel je, da je kraljica Kasiopeja priklicala nad kraljestvo Pozejdonovo jezo, ker je trdila, da je lepša od vseh nimf Nereid. Pošast naj bi se umaknila šele takrat, ko bi ji kraljica žrtvovala lastno hčer Andromedo. Perzej se je odločil, da bo ubil pošast in osvobodil princeso. S pomočjo predmetov, ki jih je dobil od bogov, je pošast premagal in rešil Andromedo. Za nagrado si je izbral lepo dekle in se z njo poročil.

Ob vrnitvi domov je Perzej izvedel, da je njegov krušni oče zapostavljal njegovo mati. Iz maščevanja ga je s pomočjo Meduzine glave spremenil v kamnit kip in sam postal kralj. Z Andromedo sta imela šest sinov in eno hčer nato pa je Andromeda zbolela in umrla. Atena jo je po smrti dvignila v nebo in jo spremenila v ozvezdje, ki še danes nosi njeno ime.

Perzej ni bil samo velik kralj in junak. Bil je tudi odličen atlet in se je udeleževal tekem tudi v drugih kraljestvih. Na povabilo kralja iz Larise se je udeležil tamkajšnjega atletskega mnogoboja. Pri metu kopja pa je le-to zadelo naključnega gledalca, ki je bil Perzejev ded Akrizij. Tako je bila prerokba izpolnjena. Užaloščeni Perzej je prepustil svoje kraljestvo svojemu stricu Megapentesu, sam pa je odšel v Tirins in tam ustanovil novo kraljestvo. Darove je vrnil Ateni, hkrati z njimi pa ji je podaril tudi Meduzino glavo, ki jo je poslej Atena nosila na svojem ščitu.

No comment yet.