B  R  O  D  A  R

 

 

Od nekdaj tu brodarim,

vendar je

ne poznam:

me zapeljuje, včasih se me brani,

 

lahko v dlani jo vzamem

in jo nežim,

lahko z njo sanjam skrite sanje,

lahko se vanjo potopim;

 

a ta skrivnostna reka

se mi ne da spoznati,

prav nič ne vem

od kod prihaja in kam teče;

 

le jaz potujem

z njo

in jo ljubkujem..

 

 

 

B R O D A R J E V O  S R C E

  

 

Ko

v jasnih je nočeh

kopala

v reki se,

 

Srebrna Luna,

 

opazoval

jo je molče,

nekoč

pa le povabil, naj prisede.

 

Oh,

ta

zaljubljeni Brodar!

 

In mnogokrat sta vse noči

po reki vandrala

in po brzicah.

 

Nekoč je opazila rožnat

sij tam za čermi

srce je bilo,

 

Brodarjevo srce:

 

ah,

pustil sem ga tam,

preveč

nemirno je bilo in nagajivo.

 

  

P O T O V A N J E

 

  

Potuješ z mano

nazaj

v globino časa?

 

Se ne bojiš teme?

 

Pojdiva, moj Brodar!

Pojdiva!

 

In potopila sva se, objeta

v globino večne reke,

neločljiva,

 

dotlej,

da sva postala

eno.

 

In zmanjševala sva se

do zrna,

do semena

 

in še naprej:

do

želje po ljubezni...