Grška mitologija
44.9K views | +12 today
Follow
Grška mitologija
Zgodbe o bogovih, junakih in pošastih
Your new post is loading...
Your new post is loading...
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Atrej

Atrej | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:


Sin Pelopsa in Hipodamie, njegov mlajši brat je bil Tiestes. Ozadje njegove legende je povezano z sovraštvom dveh bratov in z groznimi oblikami maščevanja s katerimi sta se maščevala drug drugemu. V Homerjevem času zgodba o tem sovraštvu še ni bila znana. Tako je včasih rečeno, da je izvor te zgodbe v Pelopsovi zakletvi potem ko sta Atreus in Tiestes skupaj s svojo mamo Hipodamio ubila njunega polbrata Hrisipusa. Kot kazen je Pelops mladeniča izgnal in jih preklel. Zatekla sta se v Mikene skupaj z Atreusovim nečakom Evristejem. Še bolj je pogosta varianta, da naj bi zbežala skupaj s Stenelusim Euristejevim očetom. Potem, ko je Stenelus Amfitriona izgnal iz kraljestva in mu zaplenil del kraljestva je del mesta, ki se je imenovalo Midea zaupal Atreju in Tiestesu. Po tem, ko je Euristej umrl brez otrok (ubil ga je Herkul) je prerokba svetovala prebivalcem Miken  naj za kralj dežele izberejo Pelopsovega sina. Tako naj bi povabili Atreja in Tiestesa, ki sta se začela boriti za prevlado v tem kraljestvu. Tu je prišlo na dan njuno sovraštvo. Pred tem je Atrej v svoji čredi našel sijajnega jagenjčka  in obljubil, da bo žrtvoval najlepšo žival iz svoje črede Artemidi je zadržal tega ovna za sebe in njegovo volno skril v omaro. Njegova žena Aerope, ki je bila Tiestesova ljubimka je runo na skrivaj dala Tiestesu. V debati, ki je potekala pred prebivalci Miken je Tiestes predlagal, da naj kraljestvo pripade tistemu, ki lahko pokaže zlato runo. Atrej je sprejel to ponudbo saj ni vedel nič o tem, da mu je Tiestes zlato runo ukradel. Tako je bil Tiestes, ki je prinesel zlato runo, izbran za kralja v Mikenah. Zeus je preko Hermesa Atreju predlagal, da naj kot kriterij, kdo bo izbran za kralja, predlaga nekaj, kar bi se zgodilo na podlagi nekega drugega čudeža. Če bo sonce spremenilo svojo smer, naj postane kralj Atrej, drugače pa naj ostane kralj v Mikenah Tiestes. Tiestes se je strinjal ,a sonce je pri priči zašlo na vzhodu. Po tem dogodku, ki jasno kaže, da je bil Atrej božji favorit, je Atrej končno prevzel prestol v Tebah. Takoj potem je Atrej Tiestesa izgnal iz kraljestva. Kasneje je Atrej pod vplivom afere z Merope Tiestesa poklical nazaj v Mikene. Ko se je ta vrnil, je Atrej na skrivaj ubil Tiestesove tri sinove Aglausa, Kalileona in Orhomenusa kljub temu, da so te trije iskali zaščito v Zeusovem templju. Da bi prikril svoj zločin, je Atrej te sinove Tiestesa razrezal, skuhal in jih serviral njihovemu očetu med nekim praznovanjem. Potem, ko je Tiestes pojedel obrok, mu je Atrej pokazal glave njegovih otrok in mu tako pokazal iz česa je bil sestavljen obrok, ki ga je pravkar pojedel. Nato je Atrej Tiestesa ponovno nagnal iz dežele. Atreus je imel dva sinova Menelaja in Agamemnona Ta dva njegova sinova sicer nekateri pogosto pripisujejo Pleistenesu, ki naj bi bil Atrejev sin. Ta naj bi umrl mlad njegove otroke pa naj bi vzel njegov oče.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Glavkus

grška mitologija

Štefanova Štala's insight:

Ime različnih oseb, prav tako tudi ime boga morja. Prvi Glavkus je sin Trojanca Antenorja in Teano. Ta Glavkus je Parisu pomagal pri ugrabitvi Helene zato ga je njegov oče nagnal iz kraljestva. Na Trojanski strani se je boril proti Grkom in včasih pravijo, da naj bi ga ubil Agamemnon. Večkrat pa je omenjeno, da naj bi ga rešila Odisej in Menelaj, ker je bil sin Antenorja s katerim sta bila Odisej in Menelaj prijatelja. Na strani Trojancev se je boril še en junak s tem imenom. Bil je sin Hipolokusa. Skupaj z svojim bratrancem Sarpedonom je bil vodja  kontingenta iz Likije. Znan je bil po svoji iznajdljivosti, duhovitosti in pogumu. Med boji okoli mesta se je znašel v boju ena na ena z Diomedesom a sta se spopadu izognila saj sta oba ugotovila, da njune družine povezujejo prijateljske vezi. Po svojem očetu Hipolikusu je bil Glavkus v bistvu nečak Belofrona in tako je Diomedesov stari oče Oenej Belerofona povabil v svojo palačo. Izmenjala sta si darila v znak prijateljstva. Oeneus mu je podaril škrlatni pas za meč drugi pa je Oeneju podaril zlato posodo. Njihovi potomci so nato nadaljevali z izmenjavo daril. Diomedes je dal Glavkusu svoje bronasto orožje, Glavkus pa mu je dal svojega zlatega. Kasneje sta se oba vrnila na svoje položaje v bitki. Glavkus je nato izvedel nekaj junaških dejanj. Ko je bil Sarpedon ranjen mu je Glavkus priskočil na pomoč, a ga je ustavil Teucer, ki ga je ranil in ga prisilil, da je zapustil bitko. Glavkus je molil k Apolonu in ta ga je ozdravil tako, da je ta lahko prevzel Sarpedonovo truplo. Nato se je pridružil Hektorju v boju za posest Patroklovega trupla, ki je bil prav takrat umorjen, tu pa ga je zaklal Ajaks sin Telamona. Na Apolonov ukaz so ga vetrovi odnesli nazaj v Likijo. Ta Glavkus torej vnuk Belofrona naj bi bil ustanovitelj kraljeve dinastije v Likiji. Tretji Glavkus naj bi bil sin Sizifa in naj svojemu očetu pomagal do prestola v mestu Efira, ki se je kasneje preimenoval v Korint. Ta glavkus je bil posebno slaven zaradi načina svoje smrti. Tako naj bi sodeloval na pogrebnih igrah v čast Peliasu. Udarjen je bil v dirki kočij, v katero so bili vpreženi po štirje konji. Udaril naj bi ga Iolaus sin Ifiklesa. Po tem so ga njegove mule živega pojedle. Po drugi verziji naj bi Glavkus sin Sizifa nekega dne pil vodo iz vodnjaka, ki naj bi tistemu ki to vodo pije zagotovila nesmrtnost. Naslednji Glaukus naj bi bil bog morja. Ta Glavkus naj bi bil bog morja. Njegov izvor je težko jasno določiti. Prav tako naj bi bil sin ustanovitelja tega mesta. Ko je bil rojen je bil smrten a ko je imel neko  priložnost je pojedel rastlino, ki ga je napravila nesmrtnega in tako je postal bog morja. Boginje morja so ga očistile ostalih sledov umrljivost in je pridobil novo obliko. Njegova ramena so postala obsežnejša, spodnji del telesa pa se je spremenil v močan ribji rep. Njegov obraz pa je postal prevlečen z grobo brado, ki se je obarvala zeleno kot patina na bronastih predmetih. Za dodatek je prejel dar prerokovanja, ki ga je včasih uporabljal na svoj muhast način. Vergil ga opiše kot očeta Kumejske Sibile, ki je imela dar prerokovanja. Glavkus je prikazal Menelaju ko je ta obkrožal rt Meea na svoji poti, ko se je vračal iz Troje. V nekaterih verzijah te legende naj bi Glavkus zgradil ladjo Argo in naj bi se pridružil Argonavtom in se boril na njihovi strani. Glavkus naj bi imel tudi nekaj ljubezenskih intrig, tako naj bi snubil Scilo a brez pravega uspeha četudi je bil on vzrok, da je deklico Kirka spremenila v pošast. Kljub temu je njegova ljubezen do nje ostala nepogasljiva. Glavkus je prav tako poskušal pridobiti Ariadno katero je Tezej zapustil na brežinah Naksosa. Pri tem ni bil uspešen se je pa priključil Dionizovemu vlaku, ko jo je ta odpeljal in si jo naredil za svojo ženo. Naslednji Glavkus naj bi bil sin Minosa in Pasifae. Ko je bil še otrok je zasledoval miško pri tem pa je padel v vrč z medom. Minos ga je dolgo iskal in po pomoči prič ali Apolona je našel njegovo telo. Kuretes je nato povedal, da bi dečka lahko obudil v življenje tisti, ki bi najbolje opisal barvo krave v neki čredi, ta krava pa naj bi trikrat na dan menjala barvo. Najprej se spremeni v rdečo, nato v belo, nato v črno. Tak ciklus se ponavlja vsak dan. Minos je zbral najpametnejše može na Kreti, da bi rešili to uganko. Uspelo je samo enemu in sicer Poliidusu sinu Korearusa. Odgovoril je, da je krava murvaste barve. Minos je čutil, da je Polidus rešil problem in mu rekel naj Glaukusa obudi nazaj v življenje tako, da ga je »ustrelil« z Glavkusovim telesom. Poliidus je videl kačo ki se je bližala telesu, bal se je, da bi ga kača lahko ugriznila zato je žival ubil. Pri priči se je pojavila druga kača, ki je imela v ustih čarobno zelišče s katerim se je dotaknila svoje prijateljice. Prva kača je v trenutku oživela. Poliidus ni izgubljal časa in je odtrgala rastlino in jo utrl  Glavkusu in ta je takoj oživel. 

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Hipsipile

Grška mitologija

Štefanova Štala's insight:

Hči Toasa in Mirine. Toas je bil kralj v Lemnosu.  Po očetovi strani je vnukinja Dioniza in Ariadne. Po Ariadnini strani je sorodnica Kreteusa in po tej veji je bila tudi potomka Eola. Ko so ženske iz Lemnosa onečastile kult Afrodite se je boginja maščevala tako, da je vse ženske na otoku naredila, da so smrdele kot, bi bile kužne in so tako odvračale svoje može, da bi imeli kakršnikoli  stik z njimi. Ženske so se kasneje maščevale in pobile vse moške na otoku. Hipsipile ni mogla držati svoje obljube, in ni mogla umoriti svojega očeta tako kot je bilo to domenjeno med lemnoškimi ženskami.  V noči tega velikega masakra je Hipsipile svojega očeta »vgradila« v ogrodje kipa Dioniza. Kasneje ga spustila v tej obliki na morje in tako se je Toas rešil pomora, ki so ga zagrešile lemnoške ženske. Ker je  bila Hipsipile hčerka starega kralja je po njegovi smrti prevzela oblast v Lemnosu. V tem času so na otok prišli argonavti. Nekateri pravijo, da so jih ženske lepo sprejele, drugi pa, da so jih napadle z orožjem. Kasneje so se umirile in Hipsipile je postala Jazonova ljubica. Z njim je imela dva sinova. Pripravili so tudi športne igre v čast Toasu in ostalim možem z Lemnosa. Ženske so ugotovile, da je Hipsipile rešila svojega očeta zato so jo hotele ubiti. Uspelo ji je zbežati a so jo ugrabili pirati in jo kot sužnjo prodali Likurgusu kralju v Šparti, kjer naj bi skrbela za njegovega sina Ofeltesa. Zgodilo se je, da je v mesto prišlo sedem poglavarjev. Ona je čuvala otroka, pa so jo prosili za vodo. Za trenutek je pustila otroka, da bi jim ustregla. Prav takrat pa je otroka pičila velika kača.  Likurgus jo je zaradi tega hotel ubiti. Medtem sta v kraj prišla sinova Hipsipile z Jazonom, ki sta iskala svojo mati. Prepoznal ju je eden od sedmih Amfiaraus, saj sta okoli vratu nosila zlate ovratnike.  Pri Likurgusu je izposloval, da se je Hipisipile skupaj s sinovoma lahko vrnila v Lemnos.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Penteus

grška mitologija

Štefanova Štala's insight:

Tebanec, direktni potomec Kadmusa. Je sin Ehiona, enega odŠpartancev tistega, ki je bil rojen iz zmajevega zoba. Njegova mama je bila Agave, ene od hčera Kadmusa. Standardna varianta govori o Panteusu kot o direkten dedič Kadmusa. Neke druge zgodbe govorijo o tem, da naj bi bil Polidorus Panteusov stric in sin Kadmusa tisti, ki je bil na prestolu med Kadmusom in Panteusom, ki ga je nasledil na prestolu. Po še neki drugi verziji naj panteus nebi bil kralj v Tebah. Panteusova zgodba je del Dionizovega cikla Tebanskega boga, ki je bil po svoji materi Semele bratranec od Penteusa. Ko je Dioniz osvojil Azijo se je odločil, da se vrne v svojo rodno deželo Tebe, da bi ustanovilčaščenje svojega kulta obenem pa, da bi se maščeval sestram svoje matere posebno Agavi za umor Semele. Ko je dosegel Tebe je vse ženske kaznoval z norostjo in jih prepričal naj gredo oblečene v Bechant kostume v gore, kjer naj bi praznovale božje misterije. Kljub opozorilom Kadmusa in Tejrezijasa je Panteus poskušal se zavarovati pred mrežo tega nasilnega kulta tako, da je Dioniza imenovalšarlatan in slepar. Čeprav je bil Panteus priča nekaj čudežem je Dioniza vseeno prikoval v verige vendar se je ta hitro rešil in zažgal kraljevo palačo.Nato je Panteusu sugeriral naj gre na goro in nadzoruje ženske in priče pri ekscesih katerim se vdajajo. Panteus je ubogal ta nasvet in se skril v pinjevo drevo. A neka ženska ga je opazila in izruvali so pinjo, ga raztrgali in pribili na kol. Tako se je Dioniz dokončno maščeval Panteusu, Agave pa je mrtvemu Panteusu še odsekala glavo in z njo na trstiki odšla proti Tebam. Hodila je tako ponosno, da so meščani mislili, da ima kot trofejo levjo glavo. Ko je prišla do Kadmusa je ta ugotovil, da na trstiki nosi glavo samega kraljevega sina in se je šele tedaj zavedal, da so to zagrešile ženske na čelu z Agave, pod vplivom dionistične norosti. Ta mit sta v tragični obliki upodobila tako Evripid kot tudi Ajshil in je zelo znan motiv v klasični literaturi in umetnosti. Mit je dobil tudi religiozni prizvok.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Skiron

acb

Štefanova Štala's insight:

Po najbolj splošno sprejeti verziji legende o njem naj bi Skiron izhajal iz Egipta. Je sin Pelopsa ali Pozejdona. Naselil naj bi se v delu Megare, ki se je imenoval Skironianske skale, ki so stale ob obmorski poti. Ljudi naj bi ustavljal ob poti in od njih zahteval naj mu umijejo noge. Ko so ti ljudje to opravljali jih je Skiron porinil v morje, kjer je ogromna želva njihova telesa raztrgala na kose. Ko se je Tezej vračal iz Troezna v Atene je šel tam mimo in je Skirona ubil na enak način kot je on prej pobijal druge. Zgodovinarji iz Megare pa trdijo, da je vsa ta zgodba neresnična in da naj bi bil Skiron v resnici prijazen junak, ki je bil povezan z najboljšimi družinami.

Poročen je bil s Karikolo, ki je bila hčer Kikreusa. Kikreus je bil sin Selaniuse in Pozejdona. V tem zakonu se je rodila ena hči, ki se je imenovala Endeis. Ona se je poročila z Aekusom in je bila Telemonova in Peleusova mama. Po tej verziji naj Tezej ne bi ubil Skirona na poti iz Troezna v Atene ampak takrat, ko je postal kralj in je bil na poti v Eleusis. Po drugi verziji zgodbe o Skirona naj bi bil Skiron sin Kanetusa in Heniohe. Heniohe je bila Pitiusova hčerka in posledično naj bi bila Aetrina sestra, ki je bila Tezejeva mama. Tako naj bi bila Tezej in Skiron prva bratranca. Tezeju pripisujejo, da naj bi bil ustanovitelj Istmianskih iger, ki so jih organizirali v čast Skironu.Tretja verzija zgodbe pravi, da je Skiron Pilasov sin. Pilas je bil kralj v Megari. Njegov stari oče naj bi bil Kleson, njegov praded pa naj bil Lelex. Poročil naj bi se z eno od Pandionovih hčera. Pandion je bil kralj v Atenah v času, ko je bil Skiron izgnan potem, ko so ga razlastili Metionovi sinovi.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Niobe

Niobe | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

V grški mitologiji se pojavljajo dve junakinji s tem imenom, njuna zgodba pa je drugačna. Prva Niobe naj bi bila iz Argive in je hčerka Proneusa in nimfe Teledice. Kot možni materi sta omenjeni tudi nimfi Ceto in Pejto. Bila je prva ženska navadna smrtnica s katero je imel Zeus razmerje. Iz te zveze se je sta se rodila Argos in Pelasgus.
Druga Niobe je bila hči Tantala in je preko tega Pelopsova sestra. Poročena je bila z Amfionom. Rodila mu je sedem sinov in sedem hčera. Tu se pojavljajo tudi drugačne številke glede na različne avtorje.Sedmim sinovom naj bi bilo ime Sifilus, Evpinitus, Ismenus, Damasihton, Agenor, Faedinos in Tantalus. Njihove sestre so bile Etodaeja ali Neaera, Kleodoksa, Astiohe, Ftija, Pelopija, Astikratija in Ogigija. Po Homerju naj bi bilo dvanajst otrok šest moških in šest žensk. Pisci tragedij so trdili, da je bilo rojeno dvajset otrok deset moških in deset žensk. Herodot pa pravi, da naj bi imela samo pet otrok dva sina in tri hčere. Po Herodotu Niobe po poroki nastopa med Tebanskimi junakinjami. Zadovoljna s svojim in uspehom svojih sinov je Niobe izzvala boginjo Leto, da je mogočnejša od nje. To je Leto tako razjezilo, da je prosila Apolona in Artemido naj Niobe kaznujejo zaradi njene prevzetnosti. Apolon in Atremida sta pristala in sta pokončala Niobijine sinove in hčere z svojimi uščicami. Med vsemi sta bila rešena samo dva otroka, deček in ena deklica. Tako je Apolon pobil njene moške potomce Artemida pa ženske. Ona je za tem postala bleda zaradi terorja , ki sta ga z bratom preživela. Kasneje si je spremenila ime in se poročila z Neleusom, Po verziji iz Ilijade so Niobini otroci ostali nepokopani deset dni. Na enajsti dan naj bi jih pokopali bogovi osebno.Po drugi verzji naj bi se Niobe v svoji žalosti zatekla k svojemu očetu Tantalu v Sipilus ali na goro Sipilus v mali Aziji. Tu naj bi se spremenila v skalo in naj bi jokala še tudi, ko je bila spremenjena v skalo.
Obstaja pa še naslednja verzija zgodbe o Niobe in ponuja drugačno interpretacijo tega dejstva, da je Niobe zaradi svoje prevzetnosti izgubila svoje otroke. Niobe naj bi bila hčerka Asaona in poročila naj bi se z Asircem, ki se je imenoval Filotus. Ta je umrl med nekim lovom in tako se je vanju zaljubil njen lastni oče.Ona je odbijala njegove poskuse, da bi se mu vdala. Assaon naj bi kasneje pripravil zabavo dvajsetim svojim vnukom med katero je prišlo do požara,v katerem so bili ubiti vsi povabljeni saj naj bi živi zgoreli. Druga verzija pa pravi, da naj bi se Asoan sam ubil, Niobe pa naj bi bila spremenjena v skalo oziroma naj bi se vrgla iz visoke pečine.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Demetra

Demetra | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Boginja matere zemlje, pripada drugi generaciji božanstev, torej tistim, ki so prebivali na Olimpu. Bila je druga hči Kronusa in Ree. Pred njo je bila rojena Hestija kot prva hči za njo pa Hera. Tako v religiji kot tudi v mitologiji se njena zgodba razlikuje od zgodbe Gaje, ki je prav tako pojmovana kot boginja zemlje. Gaja se kot boginja bolj pojmuje kot element zemljinega stvarstva. Demetra pa naj bi bila boginja kmetijstva še posebno žita (ali koruze). Legende o njej se pojavljajo na vseh območjih, kjer so pridelovali žitarice. Najbolj so znane zgodbe z območja planote Eleusis in na Siciliji. Prav tako pa se pojavljajo na Kreti, Peloponezu in v Traki. Tako v zgodbah kot tudi v čaščenju je zgodba Demetre tesno povezana z njeno hčerko Perzefono. Skupaj z njo tvorita dvojico, ki so jo v grškem svetu imenovali preprosto boginji.Perzefona je bila hči Zeusa in Demetre in naj bi bila po najbolj priznani zgodbi edini Demetrin otrok. Perzefona naj bi imela srečno otroštvo preživela pa naj bi ga v družbi ostalih boginj - Zeusovih hčerk Atene in Artemide. Prav malo naj bi mislila na poroko... dokler se ni vanjo zaljubil Had in ta je z Zeusovo pomočjo izvedel Perzefonino ugrabitev. Ta ugrabitev naj bi se zgodila na travnikih Ene na Siciliji. Homerjevo delo Himna Demetri pa govori naj bi se to zgodilo na planoti Misa, ki pa je nedvomno bolj mitski kraj kot kako konkretno geografsko območje. Drugi viri kot območje ugrabitve navajajo območje reke Cefikus v pokrajini Eleusis, drugi ga postavljajo v Arkadijo na vznožje gore Cilene, kjer naj bi obstajala neka jama, ki naj bi bila vhod v podzemlje, ki ga je obvladoval Had. Kretske zgodbe o tem pravijo, da se je to zgodilo blizu Knososa in tako naprej. Kjerkoli se je to zgodilo, potekalo naj bi nekako takole. Perzefona je nabirala narcise oziroma lilije, ko se je naenkrat odprla zemlja in Perzefono je potegnilo v podzemlje. Demetra se je takoj odpravila iskat svojo hčerko in naj bi tako preiskala ves tedaj znani svet. Perzefona je jokala in Demetra je slišala njen jok. Tekla je v smeri zvoka tega joka a Perzefone ni mogla videti. Devet dni in devet noči je brez hrane pijače, vode, svežih oblačil in vode za umivanje z dvema baklama v rokah iskala Demetro. Deseti dan je srečala Hekate, ki je prav tako slišala Perzefonin jok a ni mogla prepoznati kdo je njen ugrabitelj saj je bila njegova glava prekrita z sencami noči. Samo Helios je bil tisti, ki vse vidi in ji lahko pove kaj se je zgodilo. Po tradicionalni legendi naj bi bili Hermionci ljudje, ki so živeli v Argolidi tisti, ki so ji razjasnili kaj se je zgodilo z njeno hčerko Perzefono. Jezna boginja se je odločila, da se nebo vrnila v nebesa ampak bo ostala na zemlji. Tako naj bi celo zavrnila svojo božansko vlogo vse dokler nebo Perzefona vrnjena njej. Prevzela je osebnost stare ženice in odšla v Eleusis. Najprej se je ustavila pri nekem kamnu, ki je bil od tedaj naprej poznan kot nesrečni kamen. Potem je šla pogledat kralja te pokrajine Celeusa. Pridružila se je nekim starim ženskam, ki so jo povabile naj se jim pridruži in ena od njih, ki se je imenovala Iambe jo je nasmejala s svojimi smešnimi šalami. Kasneje je kot strežnica delala pri kraljevi družini. Pazila je otroke in eden od njih je bil pred kratkim rojeni Demofon (po drugi verziji pa mali Triptolemus). Boginja ga je hotela narediti nesmrtnega a je bila pri tem neuspešna zaradi Mantirine intervencije ob ne pravem času. Demetra je nato spet prevzela vlogo boginje in je Triptolrmusa se pravi tistega ki ga je vzgojila poslala po svetu z nalogo naj zasadi žito kjerkoli bo hodil. Drugi viri pravijo, da naj bi boginja vzgajala otroke pri Plemnaeusu kralju v Sikionu. Demetrin prostovoljni prevzem vloge navadne smrtnice je zemlji prinesel velike težave saj zemlja ni dajala pridelkov tako, da je Zeus Hadu ukazal naj vrne Perzefono. A to ni bilo več mogoče saj naj bi se Perzefona medtem, ko je bila v podzemlju pregrešila in je pojedla seme granatnega jabolka in se je tako nekako spremenila v Hadovo dobrotnico. Končno se je našel kompromis. Demetra je spet zasedla svoje mesto na Olimpu, Perzefona pa je prevzela vlogo delilca leta med peklom in njeno mamo Demetro. Ko se je Perzefona izvila iz svojega prisilnega bivališča in se prebila v nebesa samo zato, da bi se še enkrat prekrila s sencami, ko je na zemljo prišel čas žetve. Tako je bil na zemlji tisti čas, ko je bila Perzefona ločena od svoje matere čas zime in zemlja ni obrodila ničesar. V Sikrionu so Demetri pripisovali iznajdbo mlina in tudi to, da je prebivalce učila kako ga uporabljati. Povezana je tudi z rastjozelenjave posebno fižola in sadja - med sadjem je bila posebno zaslužna za fige. Svetišča posvečena Demetri naj bi bila posejana po vsej Grčiji.V zgodbi o Demetri je opisan tudi Pozejdonovo zasledovanje boginje. Da bi se Demetra izognila Pozejdonu se je spremenila v kobilo a ji to ni pomagalo. Pozejdonu naj bi imela konja Aeriona, rodila pa naj bi tudi hčerko, ki je bila znana samo pod imenom Mistress.Druga zgodba,ki naj bi se dogajala v času zgodnje Odiseje govoro o ljubezni med Demetro in Iasionom, iz tega naj bi se rodil sin Plutus. Demetra se je z Hefajstom borila za obvladovanje Sicilije, z Dionizom pa za prevlado v Kampaniji. Demetrini simboli so žito, ptič je žerjav, pogosto pa je naslikana v sedečem položaju z baklo ali kačo. V zgodbi o Demetri je opisan tudi Pozejdonovo zasledovanje boginje. Da bi se Demetra izognila Pozejdonu se je spremenila v kobilo a ji to ni pomagalo. Pozejdonu naj bi imela konja Aeriona, rodila pa naj bi tudi hčerko, ki je bila znana samo pod imenom Mistress. Druga zgodba,ki naj bi se dogajala v času zgodnje Odiseje govoro o ljubezni med Demetro in Iasionom, iz tega naj bi se rodil sin Plutus. Demetra se je z Hefajstom borila za obvladovanje Sicilije, z Dionizom pa za prevlado v Kampaniji. Demetrini simboli so žito, ptič je žerjav, pogosto pa je naslikana v sedečem položaju z baklo ali kačo.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Amazonke

Amazonke | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Rasa žensk potomk boga vojne Aresa in nimfe Harmonie. Njihovo kraljestvo naj bi ležalo na severu na pobočju Kankaneusa ali v Traki ali celo v južni Skitiji na ravninah na levem bregu Donave. Vzpostavile so samostojno vladavino, predsedovala jim je kraljica. Prisotnosti moških niso prenesle razen kot sužnjev, ki so opravljali najtežja dela, ali za ohranitev svoje rase, s tem da so obdržale samo ženske potomke. Zgodbe govorijo, da so moške potomce pohabljale s tem da so jih oslepile ali so jih ohromile. Drugi pravijo, da so jih kar pobile. Hčeram so kmalu po rojstvu odstranile eno od prsi, da bi lahko neovirano uporabljale orožje in zato so jih ostali imenovali kot tiste, ki nimajo prsi. Njihova glavna ljubezen in delovanje je bilo vojskovanje. Veliko legend pripoveduje o bojevanju grških junakov s temi čudnimi ženskami. Belerofon se je bojeval z njimi, ker mu je tako ukazal Iobates. Herkul je od Euristenesa dobil nalogo, da gre na breg reke Termodom v Kapadokiji in vzame Hipoliti kraljici Amazonk njen pas. Kraljica Amazonk bi Herkulu ta pas dala, vendar je ljubosumna Hera Amazonke spodbudila upor in Herkul je bil primoran Hipolito, njihovo kraljico, ubiti. Na tej preizkušnji ga je spremljal Tezej, ki je ugrabil Amazonko z imenom Antiope. To je povzročilo, da so se Amazonke odločile napasti Atene in spopad se je dogajal v Atenah na katerih hribu so se Amazonke utaborile in ga poimenovale Areopagus, kar bi pomenilo Aresov hrib. Atenci pod vodstvom Tezeja so porazili Amazonke. Druga zgodba pripoveduje, da so Amazonke poslale kontingent, ki mu je poveljevala njihova kraljica Pantesilea v pomoč Priamu. Ahil ni pomišljal ampak je kraljico ubil, čeprav je njen zadnji pogled v njem razvnel ljubezen do nje. Amazonke so se bojevale proti vsem na njihovi strani pa je bila Artemida katere atributi so bili pogosto podobni življenju teh lovk in ženskih bojevnic. Amazonke naj bi ustanovile mesto Efes in naj bi gradile veliki Atremidin tempelj. 

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

ION

ION | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Ion je tisti junak, ki je dal ime Joncem. Izhajal je iz Deuklionove družine in je bil sin Ksutusa in Kreuse Erehteusove hčere. Bil je Dorusov in Aeolov nečak. Aeolus in Dorus sta njegovega očeta napodila iz Tesalije. Naselil se je v Atenah, kjer se je poročil s Kreuso. Ko je umrl njegov tast Erehteus je bil pregnan iz Atike in se je naselil na severni obali Peloponeza v Aegalusovi deželi. Po njegovi smrti sta se njegova sinova Ahaeus in Ion ločila. Ahaeus se je vrnil v Tesalijo medtem, ko se je Ion pripravil napasti Aegialiance. Njihov kralj Selinus mu je dal za ženo svojo edino hčer Helike in ga imenoval za svojega naslednika. Ko je Selinus umrl je Ion prevzel oblast. Ustanovil je mesto, ki ga je po svoji ženi imenoval Helike prebivalce pa je imenoval Jonci. Vmes so Atenci, ki so bili v vojni v pokrajini Eleusis za pomoč prosili Iona in ga razglasili za svojega vodjo. Ion je sprejel njihovo prošnjo a je v Atiki umrl. Njegovi potomci so se vrnili na oblast dokler se potomci Ahaeusa niso vrnili iz Tesalije in jih pregnali ime dežele pa so spremenili v Ahejo. To je zgodba, ki jo predstavi mitograf Pausanias. Strabo pa predstavi drugačno verzijo zgodbe, ki tudi govori o preseljevanju Helencev. Potem, ko se je Ksutus poročil z Erehteusovo hčerko naj bi v Atiki ustanovil državo Tetrapolis, ki naj bi obsegala štiri manjša mesta Oenoe, Maratn, Probalintus in Trikorint. Aaheus eden od njegovih sinov naj bi zagrešil umor, ki se je zgodil po nesreči in je zato ušel v Šparto. Ljudi iz tega območja je poimenoval Ahejci. Vmes je Ion premagal Trakijce, ki so se bojevali pod poveljstvom. To mu je prineslo takšno slavo, da so ga Atenci izbrali za svojega kralja. Ion naj bi pokrajino razdelil na štiri province in državo organiziral v političnem smislu. Ko je umrl se je pokrajina po njem poimenovala Jonija. V času Heraklidov so te kolonizatorje pregnali Ahejci in deželo preimenovali v Ahejo. Evripid je napisal tragedijo Ion, ki se ukvarja s temi miti. V tej tragediji Ion nastopa kot sin Apolona in Kreuse najmlajše hčere Erehteusa in ni sin Ksutusa. Ion naj bi bil spočet v jami na Akropoli, kjer naj bi se otrok tudi rodil. Kreusa ni želela skrbeti za otroka in ga je pustila v košari med skalami misleč. Da bo zanj poskrbel Apolon. Otrok je bil prinešen v Delfe, kjer ga je Hermes zaupal tempeljskim

svečenikom.Kreusa se je nato poročila s Ksantusom, predvsem it hvaležnposti, ker je pomagal njeni družin v boju proti potomcem Kalkodona. Zakon pa je bil neuspešen zato sta se zakonca odločila pomoč poiskati v delfskem preročišču. Ksantusu so naročili naj posvoji prvega otroka, katerega je videl, ko je vstopal v preročišče. Izkazalo se je, da gre za Kreusinega sina. Najprej ga ni hotela sprejeti in ga je hotela celo zastrupiti. Po košari v kateri je otrok ležal in po njegovih varuhih pa ga je Kreusa končno prepoznala kot potomca Erihtidov.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Danaide

Danaide | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:


Danaide je skupno ime za 50 hčera kralja Danausa, pridružile so se mu, ko je bežal v strahu pred svojim bratom iz Egipta. Ko se je ustalil v Argosu je povabil svojih 50 nečakov da se mu pridružijo Ko so prišlo so mu predlagali naj se neha kregati z bratom obenem pa so mu obelodanili, da nameravajo poročiti petdeset hčera in čeprav Danaj ni imel upanja v uspeh te pomiritve z bratom je pristal na njihove predloge. Taka poroka je potekala na naslednji način. Danausova najstarejša hčer Hipermnestra se je poročila z Linkeusom, Gorgofone pa se je poročila z Proteusom. Proteus in Linkeus sta bila kraljevskega rodu po svoji materi. Basiris, Encelades, Likus in Deifron so metali kocko za Danajeve hčerke, katerih imena so bila Automate, Agave, Scarea in Animona. Istrus je poročil Hipodamio, Kalkodon se je poročil z Rodio, Agenor se je poročil s Kleopatro, Kaetus je poročil Asterio, Diokoristes je poročil Filodamio. Alkes je poročil Glavko, Alkmenor Hipomeduso, Hipotous Gorge, Euhenor Ifimeduso, Hipolites je poročil Rhode, Agaptolemu, Poliktor in Ktonius so poročili Autonoe, Teano, Elektro, Kleopatro, Euridika, Glaucipe, Antelija, Klodora, Evipe, Erato, Stigne in Brice. Perifas se je poročil Aktaeo Oenej se je poročil z Podarkes, , Egiptus se poročil z Dioksipe, Menalces se je poročil z Adite, Lampus se jeporočil z Okipete. Idmon se je poročil z Pilarge, Idas se je poročil s Hipodice…Deifron se je poročil Adiante, Pandion s Kaladice, Ardelus se je oporočil z Oene. Hiperbius se je poročil z Kelaeno, Hipokrites se je poročil z Hiperipe. Nekateri od teh parov so bili določeni z žrebanjem, nekatere pa so poročili na podlagi tega, da so imeli podobna imena. Danaj je naredil veliko fešto, vsaki od hčera za darilo podaril bodalo, da bi z njim ubile svoje može. Tako so naredile vse Danaide razen Ene se pravi Hipermestra se je usmilila in ga skrila na varno. Ko je Danaj to zvedel je Hipermestro dal zapreti v zelo strog zapor, kjer je imela striktnega čuvaja. Ostale so svojim žrtvam odrezale glave in jim nato namenile časten pogreb za zidovi v Argosu, glave pa so pokopali v Lerni. Zeus je naročil naj jih očistijo prekletstva zaradi teh umorov, to sta opravila Hermes in Atena. Danaj je kasneje potrdil zvezo med Linkeusom in Hipermestro, poskusil je ponovno poročiti svoje hčerke a je bilo bolj malosnubcev. Nato se je odločil, da bo hčere kot nagrado dodelil tistim junakom, ki bodo zmagali na igrah, tako je dosegel, da so se hčere poročile z mladimi domačini in z njimi do začele vzgajati novo raso Danajcev. Te so nadomestili tiste z imenom Pelasgianci. Skupaj z njimi so bili potem umeorjeni, ko se je Linkeus odločil maščevati umor svojih bratov. Mogoče je, da zgodba o poroki Danaid in zgodba o njihovi smrti v Likusovem naročju predstavlja dva različna vidika te zgodbe. Zgodba o njihovi smrti je starejša od tiste, ki govori o tem kako si se poročile. V Hadu naj bi bile Danaide kaznovane tako, da naj bi neprestano polnile polivajoče vrče z vodo.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Amfitrion

Amfitrion | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Sin Alkeusa, kralja v Tiriusu in Astidamie, hčere Pelopsa. Sodeloval je v vojni med njegovim stricem in svakom Elektrionom in njegovim pranečakom Pterelesom. Elektion je bil kralj v Mikenah. Pterelas pa je uveljavljal svojo pravico do prestola sklicujoč se na potomstvo po Mestorju, ki je bil eden od Elektrionovih bratov. Pterelesovi sinovi so vodili vojsko z otoka Pafosa v spopadu z Mikenci. Njihov namen je bil zavzeti Mikensko ozemlje in opleniti Elektrionove črede. Vsi sinovi Elektriona in Pterelasa so v vojni izgubili življenje razen po enega iz vsake družine. Likimnius od Elektriona in Eureas od Pterelesa. Pafovi vojaki so uspeli pobegniti, s seboj so odnesli tudi črede, ki so jih potem zaupali Poliksenesu, kralju v pokrajini Elis. Anfitrion je zanje plačal odkupnino in jih pripeljal nazaj v Mikene. Nato je Elektrion ponovno zbral vojsko proti Pterelesu in njegovim ljudem iz Teleobeancem, da bi maščeval svoje sinove. Ko je bil odsoten je kraljestvo in svojo hči zaupal Amfitrionu, ki je prisegel, da jo bo varoval dokler se ne vrne. Na koncu pa Elektrion sploh ni šel na vojsko. Prav, ko se je Amfitrion vračal z odkupljenimi čredami. Amfitrion in Elektrion sta vodila črede in prav takrat je ena od krav podivjala in nekaj je padlo z njenih rogov in tisto nekaj je po nesreči ubilo Elektriona. Stenelas, ki je kraljeval  v pokrajini Argos in mu je pripadalo tudi Mikensko kraljestvo je izkoristil priložnost, da se maščuje, ker je Amfitrion ponesreči ubil Elektriona. Amfitrion je skupaj z  Alkmene in Likimniusom pobegnil v azil v Tebe kjer ga je sprejel  Kreon očistil tega umora. A Amfitrion je bil še vedno omejen zaradi svoje prisege in se ni mogel poročiti z Alkmene in tudi ona je zavrnila poroko vse dokler ne bo maščevan Elektrionov umor. Amfitrion je tako moral organizirati ekspedicijo proti Pterelesu in njegovi vojski zato je za pomoč prosil kralja Kreona. Kreon je obljubil pomoč najprej pa je moral Amfitrion Tebe osvoboditi lisice, ki je uničevala deželo. Te lisice ni bilo mogoče ujeti s tekom zato je Amfitrion vprašal za Prokrisinega lovskega psa, ta pes je izhajal iz Krete in naj bi tekel hitreje od katerekoli živali, ki jo je zasledoval. Pes lisice ni mogel ujeti, tako da je posredoval Zeus in oba psa in lisico spremenil v kamne. Amftrion je tako izpolnil pogoj in pridobil Tebance kot zaveznike proti Teleboeancem. Druge zaveznike je vodil Kefal iz Atike. Panopeus iz Fokisa in Helenius of Argolid – ta je bil sin Perzeja so premagali otok Pafos. Tu je Amfitrion spet naletel na čarobno oviro. Dokler je bil živ Pterelas mesto Pafos ni mogel biti osvojen, njegovo življenje pa je bilo povezano z enim samim zlatim lasom, ki je bil skrit na njegovi glavi. Njegova hči Kamaeto pa se je zaljubila v Amfitriona in je ta las odstrigla z očetove glave in oče je umrl. Tako je Amfitrion lahko zavzel otok Pafos. Nato je ubil Kamaeto in se vrnil v Tebe natovorjen z zakladi. V  tem trenutku se je v podobi Amfitriona k Alkmene prišel Zeus prav tako pa je bil še isto noč z njo v postelji še pravi Amfitrion. Tako je Almene simultano dobila z Amfitrionom Ifiklesa in z Zeusom Herkula. Ko je Amfitrion prek vidca Tejrezijasa izvedel za ženinne zavedno nezvestobo jo je najprej hotel za to kaznovati a je posredoval Zeus. Kasneje je Amfitriom prevzel aktivno vlogo pri vzgoji mladega Herkula, učil ga je voziti kočijo. Prav tako obstaja zgodba, da ko so ugotavljali kateri otrok je njegov, da ko sta bila otroka stara deset mesecev naj bi Amfitrion v njuno sobo prinesel dve kačo, Ifikles se je ustrašil Herkul pa je napadel kači in s tem dokazal svoj božanski izvor. Druga zgodba pravi, da naj bi ti dve kači v sobo poslala Hera. Kasneje je Herkul v jezi ubil svojega glasbenega učitelja Laniusa se je Amfitrion ustrašil enake usode, kot je doletela Laniusa in je zato Herkula poslal na deželo, da bi pazil na bike.  Na ta način je Herkul ubil leva, ki je v gorah Kitareona napadal Amfitrionovo čredo. Amfitrion je umrl, ko se je na Herkulovi strani boril proti Miniancem, ki so živeli v mestu poleg Teb.

  

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Janus

Janus | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Janus je eden od najstarejših rimskih božanstev. Prikazovali so ga kot boga z dvema obrazoma, z enim naj bi gledal naprej z drugim pa nazaj. Po nekaterih mitografih naj bi Janus izhajal iz Rima in naj bi mestu kraljeval skupaj z mitološko osebo o kateri ni nič znanega razen tega, da se je imenoval Kamesus. Janus naj bi ustanovil mesto na hribu, ki naj bi se po njem imenoval Janikulum. V Italijo naj bi prišel skupaj s svojo ženo, ki se je imenovala Kamise oziroma Kamasenea. Z njo je imel otroke, najbolj je bil znan Tiber. Po smrti Kameesusa s katerim sta skupaj kraljevala v mestu je Janus sam prevzel vodenje kraljestva. Janus je sprejel Saturna in njegovega sina Jupitra v času, ko sta prišla iz Grčije. Kakor je Janus kraljeval v Januskulumu je Saturn prevzel vodenje Saturnije vasi, ki je zrasla na vrhu Kapitolskega hriba. Čas v katerem je kraljeval Janus je imel značilnosti zlate dobe. Tako naj bi bili možje ztelo prijazni, ljudje so bili navajeni obilja in po vsej deželi je vladal mir. Janus naj bi se odlikoval s tem, da je iznašel uporabo denarja. Na prvih bronastih kovancih naj bi bila Janusova podoba na drugi strani pa ladja. Janus naj bi prav tako civiliziral prve naseljence v Latinumu, čeprav naj bi bilo to včasih pripisano tudi Saturnu. Potem, ko je Janus umrl so mu nadeli božanske lastnosti. Med drugimi legendami Janusu pripisujejo naj bi čudežno rešil Latince pred tem, da bi jih podjarmilo ljudstvo Sabincev. Napad Sabincev, ki jih je vodil Titus Tatius naj bi bil odgovor na to, da je Romul s svojimi tovariši ugrabil Sabinske ženske. Neke noči je Tarpeja, ki je bila hči Vardena s Kapitola mesto predala Sabincem in ti so že skoraj premagali branilce mesta, ko se je pojavil Janus z veliko količino vroče vode s katero je prestrašil napadalce in jih prisilil, da so pobegnili. V spomin na ta dogodek so imeli Rimljani v Janusovem templju levi del vrat vedno odprt, da bi v kritičnih situacijah lahko vstopil Janus in jim pomagal. Vrata so bila zaprta samo takrat, ko je v Rimskem imperiju vladal mir. Za Janusa prav tako pravijo, da naj bi bil poročen z nimfo, ki se je imenovala Juturna, njen kip in vodnjak in kip naj bi stala nedaleč od njegovega templja pri Forumu. Z nimfo Juturno naj bi imel Janus sina, ki naj bi bil bog in se je imenoval Fons oziroma Fontus. Bil naj bi bog vodnjakov. V svoji satirični pesnitvi je Seneka opisal, kako se je Janus, ki naj bi bil naseljen v Forumu in je bil spreten govornik in je imel možnost opazovanja spredaj in zadaj nekega dne spremenil v bučo in naj bi se obotavljal v obrambi proti Klavdiusu.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Pelops

Pelops | Grška mitologija | Scoop.it
Pelops was the son of Tantalus and the grandson of Zeus. When he was a boy, his father cut him into pieces, stewed his flesh in a cauldron, and served him as a feast for the gods.
Štefanova Štala's insight:

Sin Tantalusa, glede tega kdo je njegova mati se pojavlja več možnosti. Eni pravijo, da je to Klitia, druge možnosti pa so Evrianasa, Evristanasa, Evritemiste... in tako dalje. Njegov oče naj bi bil rečni bog Azije, Paktolusa ali Ksanatusa. Kot sin Tantalusa naj bi Pelops izhajal iz male Azije. V Evropo naj bi se preselil, ker je Ilus začel vojno proti Tantalusu.

Pelops naj bi iz male Azije Grčijo s seboj prinesel zaklade, ki jih revna dežela v katero je prišel do tedaj še ni videla on pa je v deželo prinesel vzhodnjaški luksuz. Pridružil naj bi se Frigijskim emigrantom katerih grobovi so bili v Lakonih vidni v zgodovinskih časih.

V svoji mladosti naj bi bil Pelops žrtev zločina katerega je zagrešil njegov oče Tantalus. Ta naj bi ga ubil, njegovo telo pa je razkosal na male dele in ga serviral bogovom. Nekateri mitografi trdijo, da je to storil zato, da bi svojo deželo rešil pred lakoto katero so trpeli in da naj nebi bilo drugega človeka, ki bi ga žrtvoval bogovom. Največkrat pa je rečeno, da je to storil zato, da bi bogove preizkusil koliko so dojemljivi. Vsi bogovi naj bi meso prepoznali in se ga niso niti dotaknili. En košček je pojedla samo lačna Demetra (nekatere verzije pravijo, da naj bi bila za to kriva Tetis in Ares). Bogovi so ponovno sestavili Pelopsovo telo, tisti del rame, ki ga je Demetra pojedla so zamenjali z delom slonove kosti. Nato so Pelopsa obudili v življenje.

Pelops je prišel pod Pozejdonovo zaščito in je bil vzet v nebesa, kjer je postal Pozejdonov prinašalec posode. Kmalu zatem je bil poslan na zemljo zaradi sramote saj je Tantalus preko njega bogovom kradel nektar in ambrozijo in jo dajal navadnim smrtnikom. Kljub temu je Pozejdon ostal njegov zaščitnik in mu je za darilo podaril nekaj krilatih konj, pomagal pa mu je tudi, ko se je z Oenomausom boril za Hipodamiino roko.

Ime Pelops je povezano z Olimpijskimi igrami. Zanj pravijo, da naj bi bil njihov prvi ustanovitelj. Kasneje naj bi igre organiziral Herkul v čast Pelopsu. Druga možnost pa je, da naj bi bile Olimpijske igre organizirane v čast Oenomusu.

Hipodamia in Pelops naj bi imela veliko število otrok, število pa se razlikuje od avtorja do avtorja. Vsi enotno naštevajo Atreusa, Tiestesa in Plistenesa. Tem je včasih dodan Hrisipus - zanj nekateri pravijo, da naj bi bil Pelopsov sin z nimfo, ki se je imenovala Aksioke. Njegove hčerke naj bi bile Astidamia, ki jo včasih omenjajo kot mati Amfitriona in Hipotoe. Ta Hipotoe naj bi imela z Pozejdonom sina - junaka Tafiusa, ki naj bi živel na otoku Tafosu. Med Trojansko vojno je videc Helenus oznanil, da Troja ne more biti osvojena vse dokler ne bodo v mesto prinešene Pelopsove kosti (ali del njegove rame). Tako so bile njegove kosti prinešene iz Pise v Troado. Na poti proti Troji naj bi bile te kosti izgubljene v brodolomu a naj bi jih ribiči našli in jih zbrali skupaj. Drugi Pelops naj bi bil Agamemnonov sin, njegova mati pa naj bi bila Kasandra.

 

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Pelias

grška mitologija

Štefanova Štala's insight:

Sin  Tyre in Pozejdona, njegov  naravni oče je Kareteus, njegov dvojček je Neleus. Njegovi polbratje so bili Aeson (Jazonov oče), Peres in Amfiaon. Tiro je rojstvo dvojčkov zamolčala in otroka zapustila. Mimo so prišli trgovci s konji in ena od kobil je po nesreči brcnila otroka, tako da mu je naredila vijolično rano. To so trgovci opazili in začeli skrbeti za otroka.  Po zgodbi, ki jo je povzel Sofokles naj bi otroka dojila kobila, ki je bila posvečena od Pozejdona. Otroka naj bi s seboj vzeli pastirji, kar je kasneje odkrila Tiro, ki ju je spoznala po lesenem kovčku v katerega sta bila položena. Oni so potem rešili Tiro pred njeno krušno materjo Sidero, ki je z njo slabo ravnala. Sidera se je zatekla v Herino svetišče, kjer jo je izsledil Pelias, ki jo je zasledoval in jo v svetišču ubil in s tem poteptal čast boginje. Prav ta brezbožnost naj bi bila tudi vzrok težavam, ki jih je Pelias kasneje imel v svojem dolgem Življenju. Pelias in Neleus sta se bojevala za prevlado v Tesaliji. Neleus, ki ga je brat vrgel iz kraljestva je šel v Pilos v Meseniji, Pelias pa je ostal v Tesaliji in se poročil z Anaxibio hčerko Biasa (ali druga možnost, da se je poročil z Filomaho hčero Amfiona. Z svojo ženo je imel štiri hčere Pisidiko, Hipotoe, Pelopio in Alkestis. Nekoč se je Pelias odločil pripraviti veliko žrtvovanje Pozejdonu in je nanj dal povabiti veliko znancev in drugih, med njimi tudi njegovega nečaka Jaona. Ko je Jazon izvedel za povabilo je z vso naglico pohitel, da bi se odzval povabilu in bi bil prisoten pri obredu. A je pri prečkanju reke izgubil enega od obuval. Pelias je poznal prerokbo naj se boji obiskovalca, ki bo k njemu prišel brez obuvala na eni nogi. Pelias je vprašal Jazona kaj bi naredil v taki situaciji, se pravi, če bi bil kraj …. In Jazon mu je odgovoril, da bi ga poslal iskat zlato runo. Hera naj bi Jazonu svetovala tak odgovor, kot ga mu je narekovala odkar je planirala pripeljati čarovnico Medeo v Iolkos z namenom, da aranžira Peliasovo smrt. Bilo je torej tako, kot je moralo biti. Pelias je Jazona držal za besedo in ga poslal iskat zlato runo. Da bi utrdil svoj položaj je Pelias najprej umoril svojega polbrata Aesona. Ta naj bi imel celo na izbiro na kakšen način bo umrl? Ali z zastrupitvijo, ali tako, da bo pil bikovo kri. Alkimede Jazonova mati je imela krajši kurz z Jazonom, potem pa se je obesil in zapustila mladega sina Promakusa, ki ga Pelias prav tako ubije. Štiri mesece po svojem odhodu se Jazon zaradi tega vrne domov. Zaradi vseh teh smrti se je Jazon odločil, da bo skupaj z Medejo skoval načrt kako se maščevati Peliasu. Medea je šla v Iolkos in prepričala Peliasove hčere, da lahko njihovemu očetu Peliasu ohrani večno mladost. Da bi podkrepila svoje besede je starega ovna razsekala na kose in jih potopila v velik čeber v katerem je bil čarobni napoj in iz njega je po nekem času izplavalo mlado jagnje. Peliasove hčere so nato svojega očeta brez oklevanja razsekale in ga potopile v magični napoj kot jim je naročila Medea, a se Pelias ni pomladil, ampak je umrl. Zaradi tega zločina so se njegove hčere odločile, da gredo v prostovoljno izgnanstvo. Pobegnile so v Arkadio, kjer je bilo v času Pausaniasa mogoče videti njihove grobove v bližini Pozejdonovega templja v Mantinei. Druga verzija zgodbe pripoveduje, da so bile krivde oproščene saj so bile samo orodje v Medeinih rokah in so jih zato pomilostili. Po tej zgodbi naj bi se poročile.

Akastus Peliasov sin je zbral očetove posmrtne ostanke in mu pripravil dostojen poreb, ki je vključeval tudi športne igre. Kdor je zmagoval na teh igrah je postal slaven. List z imeni zmagovalcev je vseboval Kalaisa in Zetesa, Boreade, Kastorja in Poluksa, Dioskuri, Telamon in Pelej sinova Aeakusa, Herkula, Melangra, ki je bil zmagovalec v metu kopja, Kiknus Aresov sin, Belerofon, ki je bil zmagovalec konjske dirke, Iolaus sin Ifiklesa, ki je zmagal v tekmi s kočijo, premagal pa je Glavkusa Sizifovega sina, Euritus sin Hermesa je zmagal v lokostrelstvu, Cefalus sin Deiona, ki je zmagal v tekmi s fračo, pa Olimpus Marsaisev učenec, ki je za nagrado prejel flavto in Orfej, ki je dobil nagrado za liro. Linus, sin Apolona je zmagal v pevskem tekmovanju, v duetu pa je skupaj z Emolpusom, Pozejdonovim sinom zmagal Olimpus. Seznam se včasih dopolnjuje z Atalanto, ki naj bi v rokoborbi premagala Peleja. Po umoru je Akastus iz Jolkosa izgnal Jazona in Medeo. 

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Danaja

Danaja

Štefanova Štala's insight:

Hči Akrizija kralja v Argosu. Njena mati je Evridika hči Lakedaemona in Šparto. Prerokba je Akriziju napovedovala, da ga bo umoril sin njegove hčere. Zato so Danajo, ki je bila noseča dali v lesen sod in ga vrgli v morje. A tu se pojavi Zeusov vpliv in pod njegovo zaščito morje sod naplavi na otok Serifos. Vmes se je v sodu rodil Perzej. Na otoku ju je sprejel Diktis brat otoškega tirana Polidektesa. Po nekaterih podatkih naj bi se Polidektes zaljubil v Danajo in ko je Perzej odrastel se ga je hotel znebiti saj ga je oviral pri njegovih planih. Zato naj bi ga poslal po Meduzino glavo. Drugi viri pa govorijo, da naj bi Diktis sam Danajo predal Polidektesu in ta naj bi se z njo poročil in vzgojil otroka se pravi Perzeja. Glede na prvi vir se zgodba razvija tako, da ko je bil Perzej odsoten je Polidektes poskusil posiliti Danajo. Ko se je Perzej vrnil je videl Danajo in Polidektesa pri oltarju, da bi tako omilila nasilje, ki ga je nad njegovo mamo izvajal Polidektes. Z Meduzino glavo je Polidektesa in njegove tovariše spremenil v kamne, za kralja Serifosa pa je postavil Diktisa. Potem je Perzej skupaj z Danajo zapustil otok Serifos. Danaja je odšla v Argos, kjer je živela skupaj s svojo mamo, Perzej pa je odšel na lov za Akrizijem. V Rimski mitologiji se ista zgodba ponavlja z razliko,  naj bi Danaja in mali Perzej v sodu pristala na obali Latiuma. Tu naj bi se Danaja poročila s Pilumnusom in onadva naj bi ustanovila mesto Ardea.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Velikani

Giants

Štefanova Štala's insight:

Gajini otroci, ki so bili rojeni iz krvi njenega moža  Uranusa, ko je ta krvavel, ko ga je Kronos kastriral. Čeprav so bili potomci  bogov so bili umrljivi oziroma lahko so bili ubiti, če so jih simultano  zadeli bogovi in smrtniki.Obstajala je neka magična rastlina, ki jo je imela  zemlja, ki jih je lahko varovala pred udarci navadnih smrtnikov. Zeus je to  rožo izpulil preden bi jo lahko kdo drug našel. To je napravil tako, da je  soncu, luni in zori prepovedal svetiti tako da je bila na zemlji tema in  nihče ni mogel videti kje raste ta roža razen njega. Druge zgodbe govorijo,  da so bili nekateri velikani na primer Alkioneus ali Porfirion nesmrtni  dokler so živeli na zemlji, kjer so bili rojeni. Zgodba o velikanih govori o  njihovem nasprotovanju bogovom in posledično o njihovem porazu. Gaja jih je  rodila zato, da bi se maščevala Titanom katere je Zeus zaprl v Tartar.  Velikani so bili ogromna bitja, neverjetne  moči in grozne podobe. Imeli so zavozlane lase, ščetinaste brade njihove noge  pa so bila telesa velikih kač. Rojeni so bili v Flegrae na Palenskem polotoku  v Traki. Takoj ko so bili rojeni so začeli nebesa ustrahovati tako, da so  metali gor goreča drevesa in so nebesa bombardirali z ogromnimi skalami.  Soočeni z grožnjo so se Olimpski bogovi pripravili na spopad. Prvotna tekmeca  velikanov sta bila Zeus in Atena. Zeus je bil oborožen s svojo zaščito in z  gromom, ki so mu ga prinesli njegovi orli. Atena je prav tako imela orle in  tudi one je izstreljevala grome. Njihov glavni asistent je bil Herkul  smrtnik, katerega pomoč je bila potrebna če so tako zahtevale Usode v zvezi s  smrtjo, da bi se izpolnile prerokbe. Herkul se je postavil na Zeusovo kočijo  in se boril od daleč s svojimi puščicami. Dioniz naj bi aktivno sodeloval v  bojih oborožen z gorečimi palicami, Bakhovo palico. Podpirali pa so ga  Satirji. Ko se ta zgodba razvije so v tem boju omenjeni še Ares, Eros,  Pozejdon, Hefajst in Afrodita.

Mitologi so opisali kakšne vloge naj bi igrali nekateri  velikani v tem spopadu. Alkioneusa je ubil Herkul s pomočjo Atene, ki mu je  svetovala naj velikana odpelje iz Palene njegove rodne dežele saj naj bi imel  to sposobnost, da bi se napolnil z novimi močmi, kadar koli ko je padel in se  dotaknil zemlje iz katere se je rodil. Porfiron je napadal Herkula in Hero a  ga je Zeus napolnil s slo po Heri in ko je velikan hotel z nje strgati njena  oblačila ga je Zeus močno zadel z gromom, Herkul pa ga je zadel s puščico.  Efialtes je bil ubit z puščico, ki jo je poslal Apolon v njegovo levo oko, z  drugo pa ga je v desno oko zadel Herkul. Evritusa je ubil Dioniz z udarcen s  svojo palico.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Antigona

Antigona | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

V grški mitologiji nastopata dve junakinji s tem imenom. Najbolj znana Antigona je Ojdipova hčerka in sestra Ismene, Eteokla in Polinejka. Najstarejše zgodbe govorijo, da naj bi bila Antigona hčerka Euriganije, ki je bila hčerka kralja Flegeancev ljudi, ki so živeli v Boetiji. Največkrat pa se pojavila varianta, ki so jo predstavili tragiki in pravi, da naj bi bila Antigona Jokastina hčerka in da naj bi bila rojena kot posledica incesta, ki ga je z svojo lastno materjo zagrešil Ojdip. Ko je Ojdip osvetlil svoj zločin Tejreziasu, se je oslepil in šel v izgnanstvo. Spremljala ga je Antigona. Tako sta pripotovala v Kolonus v Atiko, kjer je Ojdip umrl. Po njegovi smrti se je Antigona vrnila v Tebe, kjer je živela skupaj s svojo sestro Ismene. Ko se je vrnila v Tebe jo je čakala nova preizkušnja. Med vojno sedmerice proti Tebam sta se voditelja njena brata Polinejk in Eteokl znašla na nasprotnih straneh. Eden v vrstah Tebanske vojske in drugi med napadalci, ki so napadali rodno deželo. V spopadu, ki se je dogajal pri Tebanskih vratih sta brata umrla drug drugemu v naročju. Kralj Kreon je za Eteokla pripravil svečan pogreb, za njegovega brata Polinejka, ki je zbral vojščake in napadel rodno mesto pa je prepovedal pripraviti pogreb. Antigona se ni mogla sprijazniti s tem ukazom. Ni mogla sprejeti kraljeve prepovedi. S prstjo je prekrila bratovo truplo. Kralj jo je obsodil na smrt. Živo so zaprli v grobnico sorodnika Labdakusa. Antigona se je v tej grobnici obesila. Poleg nje se je kasneje ubil tudi Kreonov sin Haemon. V obupu je samomor storila tudi Kreonova žena Euridika.

Druga junakinja z imenom Antigona je Priamova sestra in naj bi bila najbolj prikupno dekle. Ker je bila tako lepa in naj bi bila še posebno ponosna na svoje lase je zaradi nečimrnosti razjezila boginjo Ateno in ta jo je kaznovala tako, da je v njeno glavo namesto las vsadila kače. Tako so to nesrečno dekle spremenili v štorkljo in je postala sovražnica kač.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Aetes

Aetes | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Sin Heliosa in morske nimfe Perseis. Oče mu je izročil Korintsko kraljestvo, a je kmalu zapustil Korint in odšel v Kolhido, deželo ki leži ob vznožju Kavkaza na obali Črnega morja. Njegove sestre so bile čarovnica Kirka, ki je Odiseja nepričakovano sprejela in Pasifae Minosova žena. Viri si niso enotni glede tega kdo naj bi bila Aetesaova žena. Eni pravijo, da je bila žena Eurilite, drugi pravijo nereida Neaera, tretji, da je njegova žena morska nimfa Idija, hči Oceanusa. In končno je možno,da je njegova žena Hecate, čarovnica in njegova lastna nečakinja, hči Perseusa, kralja pokrajine Tauris. Na Kolhidi je Aetes kraljeval v pokrajini Aea in glavno mesto pokrajine je bilo mesto Fasis na bregovih istoimenske reke. Ko je Prixus s svojo sestro bežal na ovnu, ki ju je nosil po kopnem in po morju je priletel do pokrajine, kjer je kraljeval Aetes. Kralj ga je lepo sprejel in mu je dal svojo hči Kalkiope za ženo. Priksus je čudežnega ovna žrtvoval Zeusu in dal Aetesu zlato runo. Aetes je zlato ovnovo kožo nabil na hrastovo drevo v gozdu posvečenem bogu vojne Aresu. Jazonu je Pelias naročil naj mu prinese zlato runo. Ko je Jazon z Argonavti po velikih preizkušnjah prišel v Aetesovo deželo ga je Aetes lepo sprejel. Aetes je Argonavtom obljubil zlato runo pod pogojem, da njihov vodja uspe rešiti nekaj zahtevnih nalog, za katere je Aetes domneval, da so neizvedljive in je zato pričakoval, da se bo Jazona znebil. Pomagala mu je Aetesova hči Medea in z njeno pomočjo je Jazon ukrotil ogromne bike in uspešno opravil vse ostale naloge, ki mu jih je dal Aetes. Potem je Aetes gladko zavrnil možnost, da bi Argonavtom dal zlato runo, poskušal je celo zažgati ladjo Argo. Jazon je na silo ukradel runo in zbežal, s seboj pa je vzel tudi njegovo hčer Medeo. Aetes je zasledoval ubežnike, a jim je zopet pomagala Medea, ki je s seboj vzela tudi svojega malega brata Absirta, ga ubila, razkosala in dele njegovega telesa zmetala v morje. Aetes je porabil preveč časa z zbiranjem posmrtnih ostankov svojega sina in je s tem ubežnikom omogočil da so ušli. Aetes je izgubil voljo in opustil lov.
Kasnejši viri opisujejo da naj bi Aetesa vrgel s prestola njegov brat Perses, Medea pa naj bi ga spet postavila na prestol potem ko se je vrnila v Kolhido ne da bi jo prepoznali.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Klitamnestra

Klitamnestra | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Hči Tindareusa in Lede. Leda je imela z Zeusom dva otroka z božanskimi lastnostmi Heleno in Dioskuri. Klitamnestra je bila Helenina dvojčica. Drugače so bile njene sestre še Timandra in Filonoe. Zeus se je z Ledo spečal v obliki laboda, medtem, ko je bila Klitamnestra Tindareusova hči.Najprej se je poročila s Tantalusom sinom Tiestesa a je Agamemnon ubil njenega moža in otroka. Dioskuri so nato zasledovali Agamemnona in ga prisilili, da se je poročil z Klitamnestro.  A ta zakon se je izkazal za nesrečnega. Klitamnestra je imela z Agamemnonom nekaj otrok.Klitamnestra je med Agamemnonovo odsotnostjo, ko je bil ta v Troji, da bi pripeljali nazaj Heleno skrbela za Helenino hčerko Harmione, ki je bila takrat stara devet let. Ko se je grška vojska zbrala v Avlidi v Kolhidi je videc Kalhas oznanil, da mora biti ena od Klitamnestrinih hčera žrtvovana je Agamemnon poslal po Klitamnestro, ki je ostala v Argosu (ali Mikenah) in Ifigenijo pod pretvezo, da je Ifigenijo obljubil Ahilu. Na Ifigenijino žrtvovanje se je Agamemnon zelo skrbno pripravil, da bi prikril dejanski namen svoji ženi. Potem ko je bila Ifigenija žrtvovana je Agamemnon Klitamnestro poslal nazaj v Argos, kjer je ona začela kovati svoj plan za maščevanje. Ko je Telefus ranjen med ekspedicijo v Misiji prišel v Argos, da bi se pri Ahilu pozanimal kako naj se pozdravi je bila Klitamnestra tista, ki mu je svetovala naj Agamemnona prestraši tako, da vzame otroka Oresta kot talca. Med Agamemnonovo odsotnostjo, ko se je boril na Troji je bila Klitamnestra zvesta svojemu možu. Za vsak slučaj je Agamemnon naročil svojemu slugi, ki se je imenoval Demodokus, naj jo nadzoruje in mu poroča, če je njegova žena zvesta. A Aegist se je zaljubil v Klitamnestro in nekako sta se otresla tega sluge in takrat s mu je Klitamnestra vdala. To se je mogoče zgodilo ob posredovanju Naupliusa, ki se je zaradi tega ker so ubili njegovega sina Palamedesa grkom maščeval tako, da je korumpiral njihove žene. Druge možnosti pa so, da je to storila zaradi lastne volje, da bi se maščevala Agamemnonu, ker je ta žrtvoval Ifigenijo ali zaradi tega, ker je bila ljubosumna, ker je vedela za moževo afero s Kriseis. Aegist je postal glavni v Agamemnonovi palači. Tako sta skovala tudi načrt kako bosta Agamemnona ubila ko se bo vrnil iz Troje. V starejših verzijah te zgodbe naj Klitamnestra nebi igrala vloge pri tem umoru in so ga pripisovali predvsem Aegistu. A tragiki trdijo, da naj bi Aegistu Klitamnestra pomagala in naj bi Agamemnona ubila z lastnimi rokami. Sešila naj bi mu obleko na kateri je na uvratnik zašila rokava in ko jo je Agamemnon hotel obleči se je zapletel in Klitamnestra ga je lahko brez nevarnosti ubila. Prav tako naj bi Klitamnestra ubila Kasandro na katero je bila ljubosumna a ne dokler ni zvalila nanjo žaljivk.Po verziji tragikov je bila Klitamnestra sovražna tudi do Agamemnonovih otrok. Tako naj bi Elektro zaprla, hotela je ubiti tudi Oresta in to bi tudi storila, če ga nebi rešil njegov mentor. Sedem let kasneje je Orest ubil Klitamnestro in tako maščeval smrt svojega očeta.   

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Auge

Auge | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Auge je bila hči Aleusa, ki je bil kralj v mestu Tegea. Njena mati je bila Neaera, Neaera pa je bila hči Pereusa. Njena zgodba je povezana z Homerjevim ciklom, preko Telefusa pa je povezana tudi z zgodbo, ki govori o Trojanski vojni. Najstarejša zgodba o Auge govori o tem, da je Auge živela na dvoru Trojanskega kralja Laomedona.Znana je po tem, da naj bi bila Herkulova ljubica v času ko je ta junak prišel, da bi osvojil mesto. Nato naj bi zaradi neznanih razlogov zapustila Laomedonov dvor in odšla na dvor kralja Teutrasa, ki je bil kralj v pokrajni Misiji. Najbolj pa je priznana naslednja zgodba o Auge. Prerokba naj bi Aleusa svarila, da bo njegova hčerka se pravi Auge rodila sina, ki bo ubil svojega strica se pravi njenega očeta in naj bi kasneje prevzel njegov prestol. Tako je Aleus svojo hčer posvetil za Atenino svečenico in ji zagrozil s smrtjo če bi se hotela poročiti.V tistem času je po teh krajih hodil Herkul, ki je bil namenjen v pokrajino Elis, da bi se spopadel z Augijem. Na svoji poti ga je sprejel Aleus in med nekim slavjem se je Herkul napil in je nevede, da gre za kraljevo hčerko Auge posilil. To naj bi se zgodilo v Ateninem svetišču. Ko je Aleus videl, da je njegova hčerka noseča jo je hotel ubiti. Obstajata pa tudi dve različni verziji tega dogodka. Po prvi naj bi Auge skupaj z otrokom zaprl v zaboj in ju porinil na morje. Po drugi verziji pa naj bi Auge skupaj z otrokom zaupal Naupliusu, ki je bil mornar in je dobil naročilo naj Auge vrže v morje. Nauplius je podobno kot je prej naredil z Aerope in njeno sestro je Auge rešil in jo predal trgovcem s sužnji, ki so jo odpeljali v Misijo. Kralj te dežele, ki je bil brez otrok se je poročil z Auge in posvojil njenega sina Telefusa. Še druga verzija te zgodbe pravi, da je bila Auge prodana še preden se je njen otrok rodil in naj bi bil kasneje ta otrok izpostavljen, da bi umrl in da naj bi ga dojila košuta. Kasneje se je Telefus pozanimal v preroćišču o svoji prihodnosti, kjer so mu svetovali naj gre na Teutrasov dvor v Misijo, kjer naj bi ponovno srečal svojo mamo Auge.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Linus

In Greek mythology Linus (in Greek, Linos (Λῖνος)) refers to the musical son of Oeagrus,[1][2][3] nominally Apollo, and the Muse Calliope.[4] As the son of Apollo and a Muse, either Calliope or Terpsichore, he is considered the inventor of melody and rhythm.[5] Linus taught music to his brother Orpheus [6] and then to Heracles. Linus went to Thebes and became a Theban.[7] His life was ended by Heracles, who killed Linus with his own lyre after he reprimanded Heracles for making errors.

Linus may have been the personification of a dirge or lamentation (threnody), as there was a classical Greek song genre known as linos,[8] a form of dirge, which was sometimes seen as a lament for Linus. This would account for his being described as a son of Apollo by a Muse.

Linus was also the name of a son of Apollo and Psamathe,[9] whose father was the King Crotopus of Argos. Fearing her father, she exposed the child which was found and killed by sheepdogs. For this reason, they say, Apollo sent Poine (Vengeance) to punish the Argives, by snatching children from their mothers. Coroebus then slew Vengeance, causing a second punishment to fall upon the city that was devastated by plague.

Štefanova Štala's insight:

Pojavljalo se je več legend o Linusu, ki so vezane ali na to, da je bil pevec oziroma oseba, ki je nastopala v prazničnih pesmih. Prvi junak s tem imenom je bil sin Krotopusove hčere Psamate in Apolona. Po njegovem rojstvu ga je mati zapustila. Tako naj bi ga vzgojili pastirji. Za to naj bi slišal Krotopus in naj bi povzročil, da so otroka pojedli psi. Malo drugačna verzija pa pravi, da naj bi pastirski psi otroka pojedli po nesreči. Psamate naj bi ubil njen oče. To je razjezilo Apolona, ki naj bi za kazen prinesel kugo v Argos. Po nasvetu iz preročišča so ljudje prevzeli navado petja žalostink z namenom, da bi se poklonili spominu na žalostni zgodbi Linusa in Psamate. Med tem festivalom so pobili vse pse, ki so se pojavili na ulicah ali trgih.Tebanska legenda pa omenja tudi drugega Linusa katerega oče naj bi bil Amfiaraus, njegova mati pa naj bi bila Muza vendar se viri o njenem imenu razhajajo, tako ni jasno ali je to Uranuja, Kalciope ali Terpishore. Linus naj bi bil izredni glasbenik.Ko se je kot pevec hotel pomeriti z Apolonom je to boga tako razjezilo, da ga je ubil. Linusu pripisujejo, da je imel zasluge za iznajdbo rime in melodije. Rečeno je bilo tudi, da je obvladal Feničansko pisavo, ki je se je naučil od Kadmusa, bil pa je prvi, ki je črke imenoval in jim dal obliko. Druga zgodba pravi, da naj bi bil Linus ( ali junak z istim imenom ) Herkulov učitelj glasbe, za katero pa Herkul ni imel posluha. Nekega dne naj bi Linus Herkula udaril in ta je izgubil razsodnost in svojega učitelj pobil z velikim kamnom. Druga verzija pravi, da naj bi ga ubil z brenkalom, ki se uporablja za igranje na liro.Različne filozofske in mistične prvine so bile poimenovane po Linusu.
Glede tega kakšno je Linusovo poreklo si viri niso enotni. Prvi zatrjujejo, da naj bi bil Linus sin Hermesa predvsem zato ker je bil Hermes bog znanosti posebno jezikov. Druga možnost pa je, da naj bi bil Linus sin Oeagrusa in Orfejev brat s katerim se je močno poistovetil.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Meleager

Grška mitologija


Štefanova Štala's insight:

Sin Oeneusa kralja Aetolijcev. Njegova mama je Altea, Ledina sestra. Je junak lova na kalidonskega merjasca. Ta ekspedicija je opisana v Ilijadi. Feniks je izzval Ahila in s tem spremenil Ahilovo mnenje, ki se je izogibal udeležbi v Trojanski vojni. Povedal mu je povedal o tragični nesreči, ki je doletela Meleagra, ki je bil enako uporen. Enej je po žetvi pripravil daritev vsem bogovom razen Artemidi. Boginja je nato poslala proti državi ogromnega merjasca, ki je pustošil po Kalidoniji. Meleager je organiziral lovce iz vseh bližnjih mest. Merjasec je nekaj lovcev ubil končno pa ga je pokončal Meleager. Jezna Artemida je zanetila spor med Aetolijci in Kureti. Pripadniki obeh plemen so sodelovali v lovu. Spor se je nanašal na delitev prašičeve kože in glave. Meleager se je dolgo boril s svojimi tovariši Aetolijci, imeli so zgornjo roko. Ko je ubil brate svoje mame ga je preklela in nad njega poslala jezo peklenskih bogov z najhujšimi posledicami. Meleager, ki se je bal učinka materinih besed. Bal se je, da če bo nadaljeval z bojem bi ga udarile Erinije. Umaknil se je v svojo hišo in zavrnil da bi se boril skupaj s svojimi rojaki. Aetolijci so bili pregnani za zidove Kalidonije, kjer so bili kmalu napadeni. Najstarejši med Aetolijci je prišel prositi Meleagra, a zaman. Uspešno se je branil, ko ga je eden od najpomembnejših svečenikov prepričeval naj se pridruži boju, dokler ni začelo goreti mesto in je bila v nevarnosti njihova hiša. Njegova žena Kleopatra Alkione hči Idasa in Marpese je zbežala z njim in razložila usodo napadenih, če bo sovražnik zmagal. V tej situaciji se je Meleager odločil vrniti se v boj. Njegova vojska naj bi zmagala, sam pa naj bi v bojih padel. Kasneje se je ta legenda razvila in s tem postala bolj komplicirana z več variantami. Vojna proti Kuretom je postala drugotnega pomena, lov na žival pa je postala najpomembnejša epizoda. Tu se pojavi verzija, da naj Meleager ne bi bil sin Oeneusa ampak Aresa. Ko je bil star sedem dni naj bi prišle sojenice in njegovi mami napovedovale, da bo otrok umrl, če bo čarobno poleno dogorelo do konca. Altea je pohitela, da bi vzela poleno z ognja in ga skrila v omaro.
Kasneje, ko je Meleager odrasel se je odločil, da bo deželo rešil pred tem prašičem, ki ga je poslala Artemida. Ta verzija je drugačna od predhodne. Meleager je zbral naslednje junake: Driasa Aresovega sina, Idas in Linkeus dva sinova Afareusa, ki je prišel iz Mesene, Dioskuri Kastor in Poluks iz Šparte, ki sta bila Meleagerjeva bratranca. Zraven so bili še Tezej iz Aten, Admetus iz Farae v Tesaliji, Ankeus in Cefeus sinova Likurgusa, Jazon iz Jolkosa, pa Herkulov dvojček Ifikles iz Teb, Piritous sin Iksiona prijatelj Tezeja iz Larise v Tesaliji. Telamon sin Aeakusa iz Salamisa, Pelej njegov brat iz Ftije, ki je med lovom ubil svojega svaka Evritiona sin Aktorja. Amfiarus sin Oeklesa, ki je prišel iz Argosa. Od tu so bili tudi sinovi Testisa Meleagerjevi strici. Med lovci je bila tudi Atalanta hči Soeneusa. Vsi ti lovci so bili devet dni v gostih pri Oeneusu. Deseti dan so se odpravili na lov. Med lovci je bilo nekaj negodovanja zaradi tega, ker je bila med njimi tudi ženska, se pravi Atalanta. Meleager jih je uspel prepričati, da so spremenili svoje mišljenje, ker je bil zaljubljen v Atalanto s katero je hotel imeti otroka, čeprav je bil poročen s Kleopatro. Ko je bila pošast prinešena v zaliv sta bila Anhaeus in Hileus ubita. Pelej je s kopjem po nesreči zadel Evritona in ga ubil. Atalanta je prva ranila prašiča. Zadela ga je s puščico, nato je Amfiaraus žival s puščico zadel v enega od oči. Pokončal ga je Meleager z nožem. Meleager je nato uplenil žival. V znak spoštovanja je žival predal Atalanti. Vseeno so bili Testisovi sinovi, ki so bili Meleagerjevi strici jezni zaradi te geste. Zahtevali so, da če se je Meleager odpovedal plenu potem plen pripada njim saj so z Meleagrom od vseh tistih, ki so sodelovali v lovu v najbližjem sorodstvu. Meleager v jezi pobije svoje strice in tako postane Atalanta siguren lastnik plena. Jezna zaradi teh umorov Alteaa takoj vrže čarobni hlod na ogenj in Meleager umre. Ko se je zavedla posledic svojega dejanja se skupaj z junakovo ženo Kleopatro obesi. Rečeno je bilo, da je Meleager neranljiv in da je moral Polon izstreliti puščico, da ga ubije. Ta verzija se nanaša na Homerja, ki pravi, da se je Apolon boril na strani Kuretov. Med drugimi dogodivščinami v katerih nastopa Meleager je omenjena zmaga na igrah v čast Peliasu in spopad z Argonavti v Kolhidi v katerem je ubil Aetesa. V peklu naj bi se srečal s Herkulom.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Ojdip

Ojdip | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Eden najbolj znanih grških junakov v grški mitologiji po Trojanskem ciklu. Epi o tej zgodbi so zgubljeni a se ve, da so obstajali. Zgodbo o Ojdipu so opisali tragiki. 
Pripadal je Kadmusovi rasi. Njegov praded Polidorus je bil eden od Kadmusovih sinov. Njegov ded Labdus sin Polidorusa in Nikteis. Niketis je bila po očetovi strani povezana z Ktoniusom enim izmed Špartancev, človekom iz zmajevega zoba. Njegov oče je bil Laius, sin Labdakusa. Vsi njegovi potomci so s kartkimi preori vladali v Tebah. Ojdipova mama ima zelo pomembno vlogo v zgodbah o Ojdipu. Ime njegove matere in točno znano. V Ilijadi se imenuje Epikasta v delih tragikov pa Jokasta. Povezana naj bi bila s Panteusom in prek njega Ehionom in prek tega z ostalimi Špartanci. Njen oče je bil Meneoekus, njen ded pa Oklasus.V epih o Ojdipovemu ciklu se kot njegova mama navaja. Evriganija ali Evrianasa in je hčerka Hiperfas ali Perifas (Lapit) ali Teutra. Drugi viri jo imenujejo Astimeduza in naj bi bila hči Steneleusa. Namen te verzije je povezati Ojdipa preko matere z zgodbami o Herkulu. Ločeno od te rodovne zmede o Ojdipovi mami zaradi tega, da bi razrešili nejasnosti v zvezi s njenim poreklom. Že ob rojstvu je bil Ojdip zaznamovan s prekletstvom. V zgodbi, ki jo je predstavil Sofokles je prekletstvo v tem, da naj bi Jokastin otrok po tej prerokbi umoril svojega očeta. Po verziji, ki jo omenjata Evripid in Ajekilus naj bi bilo prekletstvo določeno še preden je bil sploh spočet. Laniusu naj bi bili prerokovano naj ne ima nobenega otroka. Lanius se je požvižgal na opozorila in dobil je sina Ojdipa. Da bi zadostil prerokbi je Lanius otroka takoj po rojstvu izpostavil. 
Mali Ojdip naj bi bil položen v košaro in postavljen na morje, oziroma da je bil izpostavljen na gori Kitaeron blizu Teb.Po prvi verziji, torej da je bil puščen na morju naj bi ga na severni strani Peloponeza (možno tudi v Sikionu ali Korintu) našla Periboa, žena kralja Polibusa. Kralj ga je vzel k sebi in vzgojil Po drugi verziji naj bi ga našli Korintski pastirji, ki so pregledovali okolico s svojimi čredami. Ti naj bi otroka odnesli k svojemu kralju za katerega so vedeli, da si želi otroka. 
Ojdip je ostal na dvoru v Polibu v času otroštva in mladosti. Ni pa prevzel kraljestva po svojem krušnem očetu Polibusu.  Zapustil je krušne starše in se odpravil v svet zapustil zaradi iskanja ukradenih konj naj bi se srečal s svojim pravim očetom Laniusom. 
Kasneje so tragiki predstavili bolj kompleksne psihološke vzroke. Med prepirom so Korinčani razodeli Ojdipum da ni kraljevi sin ampak najdenček. To so storili z namenom, da bi ga užalili. Ojdip je šel v Delfe, da bi se prepričal kdo je njegov pravi oče. 
Na tej poti naj bi po nakljujčju srečal Laniusa. Srečala naj bi se v Lapistionu. To naj bi se zgodilo na poti, ki je Ojdipa vodila k Orhomenusu, ko naj bi Ojdip zasledoval ukradene konje. Drugi kraj naj bi bil Potniai ali v Fokisu na razpotju imenovanem Megas, kjer se srečajo poti iz Teb in Davlije in se pot vije po dolini proti Delfim. 
Po zadnji verziji naj bi se Ojdip vračal iz Delf, kjer so mu povedali, da bo ubil svojega očeta in se poročil s svojo materjo. Prestrašen in prepričan, da je sam sin Polibusa se je odločil, da gre v prostovoljno pregnanstvo. Ko je prišel Ojdip v Tebe je srečal Sfinksa. To je bila pošast pol lev pol ženska. Ta pošast je mimoidočim postavljala uganke in pojedla je tistega, ki ji ni znal odgovoriti. Ojdipa je vprašala naslednjo uganko. Kdo je kreatura, ki enkrat hodo po dveh, včasih po treh ali štirih nogah. In še, da je to bitje najšibkejše kadar uporablja največ nog. Odgovor na to uganko je človek. Je pa tudi druga uganka, ki se glasi: Imamo dve sestri. Najprej ena rodi drugo, kasneje druga prvo. Odgovor na to je dan in noč. Še nihče pred Ojdipom ni znal odgovoriti na ti dve vprašanji. Ojdip je povedal pravilni odgovor in s tem tako uničil pošast, da naj bi se vrgla s pečine. Po drugi verziji naj bi jo Ojdip porinil. Druga verjetno starejša zgodba govori o tem, da naj bi se Tebanci zbirali na trgu in skupaj reševali uganko, ki jim jo je postavljala pošast. Ker niso bili uspešni je pošast vsak dan enega od njih požrla. Tako naj bi nekega dne požrla tudi mladega Kreonovega sina Haemona. Ko je Ojdip ubil pošast je postal glavni junak v Tebah. V zahvalo naj bi mu Tebanci obljubili Laniusovo vdovo in tako naj bi postal kralj v Tebah. Jokastin brat Kreon je igral vlogo regenta do Laniusove smrti, ko naj bi Ojdipu predal kraljestvo v zahvalo, da je maščeval smrt svojega sina. Kmalu je prišla na dan skrivnost Ojdipovega rojstva.  
Po eni verziji naj bi bila to brazgotina na njegovem gležnju,  ki je odvrnila njegovo identiteto Jokasti. To je zgodba, ki je opisana v zgodbi Rex tragediji, kjer okrasna ploščica opustoši mesto Tebe. Ojdip je Kerona poslal v Delfe, da bi se poučil o prerokbi. 
Nazaj je prinesel novico, da se spopad ne bo končal dokler ne bo maščevana Laniusova smrt. Ojdip je nato napovedal prekletstvo nad tistim, ki je zagrešil ta zločin, se pravi prekletstvo, ki se nekako tiče njega. Vidca Teiresiasa je vprašal kdo naj bi bil ta človek. Tejrezijas , ki je poznal zgodbo prek svoje sposobnosti predvidevanja se je hotel izogniti odgovoru. Ojdip je mislil, da sta Teirezijas in Kreon vpletena v umor. Tako se je razplamtel boj med njim in Kreonom. Tedaj je prišla Jokasta, ki je hotela pomiriti strasti in je vrgla dvom na Tejrezijasove sposobnosti. Da bi podkrepila svoj dvom v Tejrezijasove sposobnosti je omenila prerokbe, ki naj bi bile prerokovane otroku, ki ga je imela z Laniusom. Ta naj bi kralju napovvedoval, da ga bo otrok ubil. Laniusa pa so že ubili briganti na razpotju. Nato se je Ojdip vprašal o Laniusu in o kočiji v kateri je potoval. Prav tako vpraša o mestu, kjer je bil Lanius umorjen in kmalu je prišel do groznega spoznanja, da bi bil morilec lahko on sam. Odpoklical je nekega sužnja iz province, ki je bil priča umoru Laniusa. To je bil prav ta pastir, ki je po Laniusovem naročilu izpostavil Ojdipa. Prav v tem času je iz Korinta prišel sel z novico, da je umrl Polibus in Ojdipa povabil, da se vrne dommov in prevzame prestol. Polibus je umrl naravne smrti. Kakorkoli drugi del grožnje ostaja. Ali je imel Ojdip razmerje z Polibusovo ženo in je s tem tvegal incest. Da bi ga pomiril je sel iz Korinta Ojdipu razložil, da je najdenček in da Polibus ni bil njegov oče. Tako se je mreža postopoma spustila na Ojdipa. Ta verzija, ki jo je po Sofoklesu priredil Evripid je dala večjo vlogo Kreonu. V tej zgodbi je Kreon koval zaroto proti Ojdipu za katerega je mislil, da je uzurper. Zrežiral je, da so Ojdipa obtožili umora Laniusa in naj bi ga oslepili. Takrat pride Periboa z novico o Laniusovi smrti. Glede najdenega otroka na gori Kitareon Jokasta ugotovi, da njen drugi mož ni nihče drug kot njen lastni sin. Tako v tej kot v drugi verziji naj bi Jokasta zaradi tega naredila samomor. 
V epih o Ojdipu Jokastina smrt ne zmoti Ojdipovega kraljevanja. Ta ostane na prestolu in naj bi po tej zgodbi umrl zaradi vojne s svojimi sosedi. 
V delih tragikov pa naj bi bil Ojdip napačna žrtev prerokbe, ki naj bi jo Ojdip predstavil o Laniusovi smrti. Zato je pregnan in žačne živeti klateško življenje. Spremlja ga njegova hči Antigona, ker naj bi njegova dva sinova zavrnila posredovanje, kot uslugo njemu zaradi česar jih je Ojdip preklel. 
Po dolgem in napornem potovanju Ojdip prispe v Atiko v vas Kolonus, kjer umre. Prerokbe so govorile, da bo tisto področje, kjer je pokopan Ojdip blagoslovljeno s strani bogov. Polinejk in Kreon naj bi vsak posebej zasledovala umirajočega Ojdipa, da bi ga pripeljala nazaj v Tebe. Ojdipa pa je toplo sprejel kralj Tezej, ki ju je zavrnil in odločil, da njegovi posmrtni ostanki ostanejo v Atiki.  

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Artemida

Artemida | Grška mitologija | Scoop.it
Štefanova Štala's insight:

Boginja, ki jo v Rimski mitologiji zamenjuje Diana. Nekateri viri sicer pravijo, da je Artemida hči Demetre vendar je bolj splošno sprejeta verzija ta, da naj bi bila Artemida Apolonova dvojčica, njuna starša pa sta Zeus in Leto.

Artemida naj bi se rodila prva in naj bi Leto takoj pomagala pri rojstvu svojega brata. Rojena naj bi bila v Delosu. Artemida naj bi bila divja večno mlada devica, ki jo je zanimal samo lov. Podobno kot Apolon je Artemida pri lovu uporabljala kopje s katerim je lovila jelene poleg njih pa tudi navadne smrtnike.

Artemida naj bi bila tista, ki je ženskam, ki so umrle pri porodu zadajala bolečino. Zadetek njenega kopja je pomenil naglo smrt, še posebno v primeru, ko tisti katerega je kopje zadelo ni čutil nobene bolečine. Artemida je bila maščevalna in veliko ljudi je trpelo zaradi njene jeze.

Skupaj z Apolonom je pomorila Niobine otroke. Šest sinov je med lovom na gori Kitareon ubil Apolon, Artemida pa je umorila šest njenih hčera, ki so ostale doma. Njuno dejanje je posledica Niobine razžalitve Leto. Čeprav komaj rojena naj bi Apolon in Artemida ubila zmaja, ki ju je napadel. 

Podobno naj bi storila s Titusom, ki je bil nasilen do Leto.  Artemida je sodelovala v spopadu proti Titanom. Velikana Grationa je premagala s Herkulovo pomočjo. Poleg njega je Artemida porazila še velikana Heliosa. V Arkadiji je ugnala pošast Bopfausa. Na seznamu njenih žrtev naj bi bil tudi orjaški lovec Orion. Glede razlogov za to dejanje se pojavljata dve različni varianti. Prva trdi, da naj bi si nakopal njeno jezo, ker se je z njo pomeril v metanju diska. Druga verzija pa pravi, da naj bi se ji zameril s poskusom ugrabitve Hiperboreanke Opis katero naj bi Artemida prisilila, da zapusti svoj dom skupaj z ostalimi Hiperboreankami. Obstaja tudi tretja verzija, ki pravi, da naj bi Orion poskusil posiliti Artemido samo, zaradi česar naj bi ona nanj poslala škorpijona, ki naj bi ga pičil in umoril. Artemida naj bi bila ena glavnih pobudnic znanega lova na Kalidonskega merjasca v katerem je bil poškodovan junak Meleager. Artemida je v Oenejevo deželo poslala ogromnega merjasca, ker naj bi bila jezna, ker ji ni žrtvoval v zameno za dobro letino. 

Nekateri trdijo, da naj bi bila Artemida odgovorna tudi za smrt Kalisto, katero je ubila s puščico. To naj bi storila na prošnjo Here oziroma, ker je bila jezna nanjo saj se je pustila zapeljati Zeusu. Kalisto se je kasneje spremenila v medvedko.   

Evristej je Herkulu dal nalogo, naj mu prinese jelena z zlatimi rogovi posvečenega Artemidi. Herkul je jelena eno leto zasledoval in ga končno ubil, ko se je ta utrudil. Takoj ko se je to zgodilo sta se pred Herkulom pojavila Apolon in Artemida. Zanimalo ju je zakaj je ubil jelena. Uspel ju je pomiriti tako, da je krivdo zvalil na Evristeja. Podobna tema Artemidine jeze se pojavlja tudi v zvezi z Agamemnonom, ko ta med čakanjem v Avlidi ubije posvečeno košuto. Artemida se maščuje tako, da pomorcem zmanjka vetra in zagato reši šele Tejrezijas, ki pove, da bo veter začel pihati šele, ko bo Agamemnon žrtvoval svojo hčer Ifigenijo. Ko je bilo že vse pripravljeno za žrtvovanje je priletel golob in Ifigenijo odnesel v Tavrijo, kjer je postala Artemidina svečenica.  Artemido so častili predvsem v goratem predelu Grčije. Najbolj mogočno svetišče se je nahajalo v Efesu. Nekateri kulti so Artemido častili kot poosebljenje lune, medtem, ko naj bi Apolon predstavljal sonce. Artemida je bila tudi zaščitnica bojevnic Amazonk.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Penelopa

Penelopa | Grška mitologija | Scoop.it
In Greek mythology, a daughter of Icarius of Sparta and the nymph Periboea and wife of the hero Odysseus. They had one son, Telemachus. Homer’s Odyssey tells the story of how, during her husband’s long...
Štefanova Štala's insight:

Penelopa

Zaradi svojega vdanega čakanja Odiseja, ki se je iz Trojanske vojne vračal dvajset let je Penelopa postala slavna po vsem antičnem svetu. Njena zgodba je bila zelo priljubljena.Bila je skoraj edina med vsemi ženami junakov, ki so se odpravili na Trojansko vojno, ki je vdano in potrpežljivo čakala svojega dragega.Njena zgodba je najbolj opisana v Odiseje, vendar so se na posameznih področjih pojavljale dodatne zgodbe o njej, ki se navezujejo na Homerjevo pripoved. Penelopa je bila hči Ikariusa in preko tega nečakinja Tindareja, Afareusa in Levkipusa. Njena mati je bila Naiada Periboe. Po svojem očetu je bila po rodu iz Šparte ali iz Aamiklae. A njegovega očeta je njegov brat pregnal iz rodne dežele in ta se je zatekel v Aetolijo na dvor kralja Testiusa, kjer se je poročil s Periboo. Mitografi podajajo dve različni verziji okoliščin v katerih sta se poročila Odisej in Penelopa.Prva verzija pravi, da je Tindarej, ki se je hotel zahvaliti Odiseju za uporaben nasvet pregovoril Ikariusa naj da svojo hčerko Odiseju za ženo. Druga verzija govori o tem, da naj bi bila Penelopa ponujena tistemu, ki bi zmagal na dirki, ki jo je na kraju dobil Odisej. Pojavlja pa se še ena varianta, ki pravi, da naj Penelopin oče ne bi bil Ikarius ampak mož z imenom Ikadius, ki naj bi ga po pomoti zamenjali z Ikariusom. Tu gre bolj za lokalno špartansko legendo, ki ima korenine v tem, da so tam Odiseju postavili tempelj, da bi počastili špartanske korenine njegove žene. (V klasični dobi je Šparta veljala za deželo iz katere so izhajale krepostne žene). To zgodbo je predstavil mitolog Aristotel in govori tudi o tem, da naj bi Penelopin oče Penelopo hotel zadržati v domačem kraju ona pa se je odločila, da gre z Odisejem na Itako kar naj bi bil prvi dokaz njene velike ljubezni. Penelopina mama naj bi bila po najbolj pogosti verziji Periboa. Njo so včasih klicali tudi Dorodoke ali Asterodia. Prav tako se pojavljajo različne variante glede števila njenih bratov in sestra. Ko je Menelaj zbiral sužnje, ki so prisegli, da bodo branili Heleno se je Odisej začel pretvarjati, da je ponorel. Tisto kar ga je ustavljalo, da se ni odločil oditi na Trojo ni bilo pomanjkanje poguma ampak ljubezen do svoje žene, ki mu je prav takrat rodila sina Telemaha. Njegovo pretvarjanje ni trajalo dolgo saj so ga razkrili in Odisej je moral odpotovati z ostalimi junaki medtem pa je vodenje svoje hiše in ženo zaupal svojemu staremu prijatelju Mentorju. Penelopa je postala edina gospa Odisejeve sreče - njegova stara mama Antikleja je umrla od žalosti, ker je bil njen sin vnuk tako daleč stran, njegov oče Laert pa se je umaknil na deželo. Kmalu so Penelopo začeli snubiti snubci in vsi mladi moški iz okolice so se potegovali zanjo. Pri tem so postajali tudi vse bolj nasilni. Preselili so se v Odisejevo palačo in tam razsipali z imetjem v upanju, da bo to pomagalo pri tem, da se bo Penelopa premislila. Penelopa jim je branila razvrat, ki se je dogajal v hiši a snubci so jo ignorirali. Potem se je spomnila trika. Snubcem je obljubila, da si bo izbrala novega moža potem, ko bo dokončala prt za Laerta. Tako je podnevi tkala prt vendar je vse delo ponoči razparala in podnevi začela znova. To je trajalo tri leta dokler je ni izdala hišna pomočnica. Ko se je Odisej vrnil se ni dal takoj prepoznati Penelopi. Medtem, ko je Odisej pobijal Penelopine snubce je ona mirno spala v svoji spalnici, Odisej pa ji je šele kasneje povedal kdo pravzaprav je. Penelopa mu sprva ni verjela a ga je kasneje prepoznala. Boginja Atena je nato močno podaljšala noč, ki je sledila. Zgodba, ki je ne najdemo v Odiseji pa pravi, da je Nauplius, da bi maščeval Palamedesovo smrt začel okoli lažno govoriti, da je Odisej umrl na Traojanskih zidovih. Ko je to slišala njegova stara mama Antikleja je naredila samomor, Penelopa pa se je prav tako vrgla v morje a so jo rešili ptiči in jo ponesli nazaj na obalo. Neka zgodba, ki je tudi ne najdemo v Ilijadi govori o tem, da naj bi imela Penelopa razmerje z vsemi sto devetindvajsetimi snubci in posledično naj bi rodila boga Pana. Ena verzija pravi, da je Odisej po svoji vrnitvi na Itako ugotovil, da mu je bila Penelopa nezvesta zato naj bi jo nagnal. Ušla naj bi v Šparto in od tu v Mantineo, kjer naj bi umrla in kjer naj bi bil njen grob. Drugačna varianta pravi, da naj bi Odisej Penelopo ubil, ker naj bi se spečala z enim od snubcev in sicer Anfinomusom. Po neki verziji naj bi imel Oidsej po svoji vrnitvi na Itako še enega sina z Penelopo in sicer Poliportesa. Nato naj bi Odisej odšel v deželo Tesproti, ko pa se je vrnil naj bi ga ubil drugi njegov sin Telegonus, ki ni prepoznal svojega očeta.  Telegonus naj bi nato Penelopo odpeljal na otok svoje matere Kirke in se tam z njo poročil. Kirka je nato oba poslala v kraljestvo blagoslovljenih.

 

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Nestor

In Greek mythology, Nestor of Gerenia (Ancient Greek: Νέστωρ Γερήνιος, Nestōr Gerēnios) was the son of Neleus and Chloris and the King of Pylos. He became king after Heracles killed Neleus and all of Nestor's siblings. His wife was either Eurydice or Anaxibia; their children included Peisistratus, Thrasymedes, Pisidice, Polycaste, Stratichus, Aretus, Echephron, and Antilochus.

Nestor was an Argonaut, helped fight the centaurs, and participated in the hunt for the Calydonian Boar. He and his sons, Antilochus and Thrasymedes, fought on the side of the Achaeans in the Trojan War. Though Nestor was already very old when the war began (he was believed to be about 110), he was noted for his bravery and speaking abilities. In the Iliad, he often gives advice to the younger warriors and advises Agamemnon and Achilles to reconcile. He is too old to engage in combat himself, but he leads the Pylian troops, riding his chariot, and one of his horses is killed by an arrow shot by Paris. He also had a solid gold shield. Homer frequently calls him by the epithet "the Gerenian horseman." At the funeral games of Patroclus, Nestor advises Antilochus on how to win the chariot race. Antilochus was later killed in battle by Memnon.

In the Odyssey, Nestor and those who were part of his army had safely returned to Pylos since they didn't take part in the looting of Troy upon the Greek's victory in the Trojan War. Odysseus's son Telemachus travels to Pylos to inquire about the fate of his father. Nestor receives Telemachus kindly and entertains him lavishly but is unable to furnish any information on his father's fate. Also appearing in the Odyssey are Nestor's wife Eurydice (a mythological figure separate from Orpheus's wife of the same name) and their remaining living sons: Echephron, Stratius, Perseus, Aretus, Thrasymedes and Peisistratus. Nestor also had a daughter named Polycaste.

Štefanova Štala's insight:

Najmlajši od treh sinov Neleusa in Kloris. Edini je preživel Herkulov masaker. O tem zakaj je bil prav mladi Nestor tisti edini preživeli obstaja več različnih možnosti. Mogoče zato, ker naj bi odraščal daleč od svojih bratov v mestu Gerenia v Meseniji. Druga različica pa govori o tem, da je Neleus skupaj s svojimi sinovi poskušal Herkulu vzeti Gerionovega vola, ki ga je ta s težavo vodil s seboj. Nestor naj bi bil edini, ki se jim ni hotel pridružiti.  Doživel je zelo visoko starost, živel naj bi v treh generacijah. Njegova mati je izhajala iz družine Niobid, kar pomeni, da je bila hči Amfiona in Niobe. Njene brate in sestre je pobil Apolon. Da bi se odkupil je njenemu sinu Nestorju omogočil, da je živel tako dolgo. Nestor je v Iliadi in Odiseji opisan kot star premeten borec, ki zna predvsem odlično svetovati. Bil je kralj v Pilosu. Bil je glavni v spopadu borcev iz Pilosa prti sosedom Epeiancem. V enem od takih spopadov je imel priložnost, da bi ubil Molionidae. To bi tudi storil, če nebi slednjega rešil Poseidon tako da ga je ovil v oblak. Ubil je tudi velikana Ereutaliona iz Arkadije. Prisoten je bil v spopadu Lapitov s Kentavri, sodeloval je v Boju na kalidonskega prašiča. Nekatere kasnejše zgodbe govorijo, da je pridružil tudi Argonavtom. Po tem, ko je Helena odšla je Menelaj Nestorja prosil za nasvet. Ta se mu je pridružil na poti po Grčiji na kateri sta zbirala junake. Nestor je prispeval floto devetih ladij pridružila pa sta se mu tudi njegova sinova Antilohus in Trasimedes. Sodeloval je v Ahilovem prijetju Tenedosa to pa naj bi bilo še pred dogodki opisani v Iliadi. Kot vojni plen je dobil Hekamedo hčer Arsinousa.Kot posrednik je deloval v sporu med Ahilom in Agamemnonom in si prizadeval, da se v grški tabor vrne sodelovanje. Nestorja naj bi na bojišču napadel Memnon, a ga je Antilohus rešil vendar je zato dal svoje življenje. Antilohusovo smrt je kasneje maščeval Ahil. Po koncu trojanske vojne se je Nestor  mirno vrnil v Pilos, bil je eden redkih junakov, ki pri vračanju domov niso imeli težav. Njegova žena je bila še vedno živa. Telemah je prišel po Nestorjev nasvet, ko ga je skrbelo, kaj se je zogdilo njegovemu očetu. Njegovi sinovi so bili Perseus, Stratiklius, Aretus, Ehefron, Pisitratus, Antilohus in Trasimedes. Hčer pa Pisideke in Polikasta.Zgodbe, ki bi govorile o vzroku za njegovo smrt se niso ohranile, saj njegov grob v Pilosu nikoli ni privabljal množic.  

more...
No comment yet.