Ture avanture v organizaciji ZZŠŠ
171 views | +0 today
Follow
Your new post is loading...
Your new post is loading...
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Lienz 2015 PRIPRAVE IN TRENING ZA DRUŽINCA Lienz 2015 Štefanova Zimska…

Lienz 2015 PRIPRAVE IN TRENING ZA DRUŽINCA Lienz 2015 Štefanova Zimska… | Ture avanture v organizaciji ZZŠŠ | Scoop.it
Lienz 2015 PRIPRAVE IN TRENING ZA DRUŽINCA
Lienz 2015 Štefanova Zimska Rezidenca     Priprave na družinca so vsako leto zahtevnejše. Konkurenca raste in… - Štefanova Štala – Google+
more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Vedno zabavni in gostoljubni Ist

Vedno zabavni in gostoljubni Ist | Ture avanture v organizaciji ZZŠŠ | Scoop.it

Avanture na Ist v organizaciji Dumitoursa imajo svojo zgodovino. Upam, da se bo v bodoče zapisovala.

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Koloromanje 2015

Koloromanje 2015 | Ture avanture v organizaciji ZZŠŠ | Scoop.it

Zaradi slabega vremena, smo koloromali samo en dan. Raziskovali smo okolico Ogleja in Gradeža. 

more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Odprava Zelenega Štefana po poteh Otta, v Galicijo

Odprava Zelenega Štefana po poteh Otta, v Galicijo | Ture avanture v organizaciji ZZŠŠ | Scoop.it

Svet Zavoda Štefanova Štala je krompirjeve počitnice 2014 odločil posvetiti I. svetovni vojni 
in dnevniku vzhodne fronte, prednika večine članov zavoda, Otta HawlinaIdeja ni nastala 
naključno. No.1 ZZŠŠ Ata Peter je dolgoletni rodoslovec in ljubitelj arhivskega gradiva. Med 
opravljanjem svoje rodoslovne dejavnosti, je prišel do dnevnika pradeda Otta Hawlina, 
zdravnika, ki je bil julija 1914 vpoklican v avstrijsko vojsko. Na splošno se letos na vseh 
straneh obeležuje in posveča pozornost 100. obletnici začetka  1. svetovne vojne.

Štefanova Štala's insight:
Za ilustracijo pa v glavnem fotografije in video posnetki:
more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

Mitološki Grebeni

Mitološki Grebeni | Ture avanture v organizaciji ZZŠŠ | Scoop.it

Po moje, turo Štefanovega Ata na Grebene lahko uvrstimo med avanture najelitnejšega tipa, za katerega bomo počasi začeli zaračunavati vstopnino v obliki DOBROVOLJNEGA prispevka, kar pomeni. Če si dobre volje prispevaš, če nisi pa plačaš.. :-)


more...
No comment yet.
Scooped by Štefanova Štala
Scoop.it!

2014.04.19. Koloromanje Istra

2014.04.19. Koloromanje Istra (107 photos)

Štefanova Štala's insight:

ZZŠŠ je za ožje člane in varovance organiziral prvi uradni kolesarski izlet na temo SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE V OKOLICI IN ŠIRNEM SVETU. Po krajšem posvetu smo med konkurenčnimi destinacijami (Koroška, Prekmurje, Lombardija..), izbrali Istro.  Imeli smo tri dni časa čez velikonočne praznike in pripravili tri etape.
1. Iz Kopra po obali do Umaga-Pelegrin.
2. Umag po obali - Novi Grad - Ob Mirni proti Motovun, Završje, Grožnjan
3. Iz Grožnjana v Koper po Parencani
  Zaradi vztrajne napovedi silvotega dežja na velikonočni ponedeljek, smo se 3. etapi odpovedal in drugo spremenili v krožno.. Pelegrin -Bartonigla-Baredine-Krasice-Grožnjan-Završje-Mirna-Novi grad-Pelegrin.

Izlet smo planirali rahlo sebično in nismo vabili širše, zaradi varnosti na cesti, pridobivanju organizacijskih izkušenj in omejenih kapacitet prenočevanja. 
V čast in spoštovanje Velikonočnih praznikov in Kristusovega trpljenja smo se odrekli  udobnih, z dobrotami obloženih tradicij in kolesarjenje preimenovali v Koloromanje. Dogodek smo posvetili bolnim in ranjenim. Jajčka in šunke smo farbali, glancali, trkali, kar ob sedeže, z bolečinami v križu pot potili in Kristusove solze so nas zalivale v večji meri, kot smo glede na napovedi pričakovali. Hren so nadomestili vršički špargljev, vino voda, pisanice pa naše pelerine in mavrice. Zajčkov smo med potjo našli večje število a na srečo prva pomoč ni bila potrebna. Celo število udeležencev je bilo še kar simbolično. 12 in med seboj smo se lahko nazivali z bratje in sestre. Zadano število km/etapo, najmanj 33.
Sobota, Velikonočna.
Koloromanje se je začelo kaj klavrno. Zahtevnost logistike je terjala rahle zaostanke, ki so se začeli spreminjati v velike zamude. Jajčka smo začeli glancati z dvourno zamudo in namesto ob 10h štartali po 12h. Od kopališča v Kopru do Žusterne se je zgodil že prvi defekt. Klari se je odšraufala in snela gonilka. Vijaka nikjer. Samo Bog ve, kje je obležal.. In tudi rositi je začelo. Spogledovale so se oči nejevernih apostolov a upanje je ostalo. Na začetku žusterne smo opazili kombije s sponzorskimi napisi in neko športno druščino z delavnicami. Celo napisi Specialized so se pojavili. Šlo je za manjši sejem surf, sup.. opreme. Ampak orodja in vijaka za gonilko ni imel nihče. Spraševanje po serviserjih, odprtih delavnicah v soboto med prazniki, telefonske številke... naša težava jih pravzaprav sploh ni zanimala. Bili so tam zaradi svojih poslov in otroke so takoj zasvojili z neprepustnimi suhimi neopreni in pravim sup veslanjem. To mi je šlo na roko in uspel sem prepričati nekoga, da je podrl zice in me spotoma (domov na kosilo), odpeljal do daljne delavnice (prve kapelice), ki bi bila morda lahko odprta. Pred mano se je za ograjo znašlo veliko število meni potrebnih vijakov a mojster je bil na dopustu. Sosedje pa niso smeli ali upali pomagati. Napotili so me do daljne trgovske cone. Začelo se je like a bike tekaška kalvarija. Velika hervisova prodajalna biciklov, servis in celo serviser, ...ki ne more pomagati, saj nima takega vijaka. Pokažem mu jih na stotinah novih koles, samo enega rabim. prosim, rotim.. Ne. Dobim le tel. številko zaprtega servisa in napotek, naj grem na drugi konec trgov. cone, kjer tudi imajo trgovino. Zaprto. Grem v Obi. na stotine vijakov vendar jaz rabim colskega.. Trgovka me napoti v sport 2000. Spet na stotine koles, trgovec mi da domačo številko njihovega serviserja. Pokličem in je pripravpljen pomagati ampak živi v Luciji. Odtekačim na rivo, do avta, naložim bajk. Sports tracker pokaže 11km. Otroci veslajo, uživajo jaz pa s trnovo, potno čelado gas v Lucijo. Mojster zrihta kolo.  Ura je ene pol treh. Ostali končajo veslanje, malo razporedijo kolesa in krenejo na pot. Parkiram na parkirišču ob cesti v Strunjanu in se iz nasprotne strani povzpnem na oljčni vrh. S procesijo se dobimo pri casinu Belveder. Uživamo v enem najlepših vzponov do strunjanske zapuščene vile na vrhu, sledi rahel spust do strunjanskega rezervata in Belega Križa, Marijinega prikazovanja. ustavimo se tudi v cerkvici Marijinega prikazovnja. Nam se še ni prikazala, se je pa tam okoli baje potikal Chuck Norris, da bi se njej prikazoval. Al je bil Jan.?? Skratka lepo. In strm spust po mokrem kamnitem tlakovanju. Prečkamo glavno cesto mimo mojega avta in se priključimo Parencani. Odločimo se za bljižnico skozi tunel, saj smo pozni in dežuje. Pri drugem ovinku spodrsne Rozi in Liji in obe najdeta velikonočnega zajčka. Požrtvovalno sta se vrgli, a je bolelo. Rozi se pri tem strga še veriga. Na srečo v nesreči imam blizu avto, napokam Rozo in kolesi, pokličem serviserja,  ga vržem iz velikonočne potice spet nazaj v delavnico, kjer se s sinom vsaj 20 min mučita zapeti členek, saj je veriga že tako deformirana. Mimogrede opazimo, da Rozi sploh ne dela zadnji menjalnik (zapečena zajla) in da svoje 25kg kolo poganja kar v najtežji prestavi, tudi po klancu navzgor. Bovdna ni časa menjati in ostali so že v mercatorju v Luciji. Seča, soline, dežuje, meja, Joras in desno pred casinom po parencanskem vzponu ob izlivu Dragonje na Savudrijski polotok. Temni se in stemni. Montiramo luči, skrajšamo etapo in presekamo polotok po najkrajši najbolj varni poti. Kljub opozorilom, nasvetom.. najdeta kar velikega zajca tudi Ana Š. in Zarja. Na srečo prva pomoč tudi tokrat ni potrebna. Cilj prve, skrajšane etape v Sv. Pelegrinu, dosežemo okoli pol desetih. Povsem premočeni, zakurimo vse kapacitete, kuhamo in kmalu zaspimo, kot topovi.
Nedelja, Velikonočna
Janez in Flora zajtrkujeta dva jajca na kolo pa v trgovino po kruh. Prva izjava, ki jo slišim iz njihovih ust je: "Auu, moji hlebci!!"
Istrske bige pašejo pa pirhi, šunka... pa tunin namaz pa šampionska argeta. Zunaj rosi. Kaj bomo? Obujemo še ne čisto posušene čevlje in dalje na Koloromanje. Ob 10h štartamo. Sv. Ivan, Babiči, Radini, Brtonigla. Lepi zaselki, nasadi, polja.. blag vzpon.. V Brtonigli pri cerkvi postanemo, mislimo.. začne deževati, vedrimo ob kavici. Še vedno rahlo dežuje a se odpravimo.. po makadamu v pelerinah spust in strm vzpon do Baredine, Krasice Grožnjan. 20km konstantnega vzpona načne voljo po odkrivanju lepot Istre. Najmlajši udeleženki imata najslabšo opremo. Vsi se držimo neverjetno dobro, vedro, ne obupujemo. Posvetimo kratko home made mašo. Kosimo v dobri restavraciji a nam hrana ni preveč všeč. Niti njoki s tartufi, niti carbonara, niti bolonjez..  Neprebavljeno hrano nam po želodcu premetava na grobem, makadamskem, rahlem, 6km, parencanskem spustu, naprej proti Završju. Pademo v rahel tresoči trans, vsak po svoje, brez padcev in defektov.. dosežemo postajo Završje. Do vasi bi se morali relativno strmo povzpeti, pozno je že in dolga pot nas še čaka, zato se nam Završje samo prikaže a se ga ne moremo dotakniti. Da završimo, izberemo povratek. Rozi v resnici malo bljuvne. Makadam je sedaj drobnejši, milejši, hitrejši a moker in droben. Razmetava in nametava nam ga na vse konce. Dolina Mirne je lepa, tiha, Mirna. Začne se jasniti a še vedno prši. Mavrice, lepe barve.. 16km ravnine, makadama, samote, pedaliranja, zgodbic.. Otroci nadaljujejo brez prigovorov. Prometa ni, tišina. Formira se štefanova štala več hitrosti.. pod dolgim avtocestnim mostom, do obalne ceste čez morje. Samo korak od Novega Gradu nam pod zapira peskokop. Po cesti pa ne gremo, je prenevarno in mrači se. Po obali obidemo ograje in se po peskokopu odpeljemo na drugo stran, kjer je zopet ograja, za ograjo pa kamp. Po obali ne moremo, bi morali plavati. Najdemo luknjo v ograji in se splazimo skuzi, tudi bicikle. Rozi spotoma ulovi zajčka še po skalah.. stemni se, znoči. Pridemo v Novi Grad umazani, kot nikdar še. In mokri. Sladoled je dober, paše. Gledamo množico ribiških koč. Joj kako bi pasalo, da bi nas ena zategnila do Umaga. Noč je jasna, zvezde. Celo vprašam a ni mogoče. Po obali ne moremo, ni dovolj svetlobe, po cesti nočemo. Odločimo se, da Miha, Jaka, Dejan vzamemo vse luči in pičimo po cesti v Pelegrin po avte. Ostali počakajo v piceriji. Vsak od nas ima po dve luči spredaj in res ga gonimo, uživamo. Prej smo s kolesi v Pelegrinu, kot potem z avti nazaj v Novi Gradu. Otroci večinoma zaspijo že v avtu.
Velikonočni ponedeljek. 
Res močno dežuje, naliva.. Pospravimo in se poslovimo. Mene, Ano, in Klaro odpelje Ana. Jaz se z avtom iz Lucije vrnem po kolesa in stvari.. Ana in Klara gredo k Vrabčkom na tradicionalni velikonočni zbor Šalamunovih. Spotoma naletimo še na Sašota Bole in ga odpeljemo do Ljubljane.
Vsem želimo vse najlepše v upanju na boljše dojemanje in zavedanje Jezusovega nauka. V imenu ZZŠŠ, Miha
Nekaj fotk bodo dodali še Dejan, Jaka in Marjan Vrabec

more...
No comment yet.