Rodoslovje
16.1K views | +0 today
Follow
Rodoslovje
Ta rubrika je namenjena sprotnemu obveščanju vseh tistih, katere zanima rodoslovje. Če koga zanima kaj več, naj obišče stran slovenskega rodoslovnega društva.
Curated by Peter Hawlina
Your new post is loading...
Your new post is loading...
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Rodoslovni spletni pripomočki

Rodoslovni spletni pripomočki | Rodoslovje | Scoop.it

Robert Fonda je poleg svojih sistematičnih rodoslovnih raziskav znan po zavidljivih sposobnostih raziskovanja s pomočjo javno dostopnih spletnih objav. To je najbolj prepričljivo dokazal z raziskavami rodovnika Sunite Williams. Sunita je prav te dni na svojem zdajšnjem poslanstvu na vesoljni postaji. Po Robertovih raziskavah je postalo mogoče nadaljevanje, ki je privedlo do njenega obiska leta 2009 v Lešah pri Tržiču.

 

Robert bo o svojih izkušnjah predaval nocoj ob 18. uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi 1/IV. 

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Andrej Voje :: Multimedijski predvajalnik, MMC RTV Slovenija

Andrej Voje :: Multimedijski predvajalnik, MMC RTV Slovenija | Rodoslovje | Scoop.it

Kolega Andrej Voje, član Slovenskega rodoslovnega društva, je bolj kot po svojem poklicu in veselju do rodoslovja znan kot podvodni fotograf. Veliko potuje in svoje posnetke razstavlja in objavlja. Klik na sliko vam omogoči poslušanje njegovega pogovora v radisjki oddaji.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Nove keltske najdbe

Nove keltske najdbe | Rodoslovje | Scoop.it

Gostujoča razstava iz Tolminskega muzeja prinaša v Kranj najnovejše in osupljive keltske najdbe, odkrite leta 2010 med gradbenimi deli na Gregoršičevi ulici v Kobaridu.
Na dan je prišlo orožje in drugi predmeti keltskih bojevnikov, zakopano skupaj s konjskimi trupli pred več kot 2300 leti.
Odkritje je izjemnega pomena ne le za Posočje, temveč za ves slovenski prostor.
Razstavo sta pripravila arheologa Teja Gerbec in Miha Mlinar.

more...
No comment yet.
Rescooped by Peter Hawlina from Za Silbaholike
Scoop.it!

Z genetiko podprta teorija o evropskih prednikih

Z genetiko podprta teorija o evropskih prednikih | Rodoslovje | Scoop.it

Predstavitev bosta moderirala
prof. dr. Anton Jeglič, Gorniški 
klub »Dr. Henrik Tuma« in doc. (v.p.) dr. Jože Rant st., predsednik skupine Raziskovanje evropskih staroselcev

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Dan odprtih vrat

Dan odprtih vrat | Rodoslovje | Scoop.it
Krekov trg 1, 1000 Ljubljana tel: 01/23-47-570 faks: 01/23-47-580 E-pošta: e-pošta: arhiv.lj@rkc.si Delovni čas: Odprto: ponedeljek 8.00–15...

...


Ob mednarodnem dnevu arhivov, ki ga obeležujemo 9. junija, bodo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani v petek, 8. junija 2012, letos drugo leto zapored pripravili dan odprtih vrat. Arhivisti bodo predstavili arhiv in njegovo gradivo s poudarkom na 550-letnici ljubljanske škofije. Predstavitve bodo potekale ob 9.00, 11.00 in 12.30. Predhodne prijave niso potrebne. Redne obiskovalce obveščajo, da bo ta dan čitalnica zaprta.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Sodelovanje z našimi ameriškimi kolegi

Sodelovanje z našimi ameriškimi kolegi | Rodoslovje | Scoop.it

Na našem zadnjem srečanju nas je pozdravila Rose Marie Jisa, predsednica Slovenian Genealogy Society International. Napovedala je tretji skupinski obisk ameriških kolegov septembra 2013.

Vse nas je tudi povabila, da se jim pridružimo v akciji zbiranja družinskih spominov slovenskih izseljencev v ZDA in na zanimive izkušnje z našimi raziskavami v ZDA. Za ta namen je pripravila nekaj vprašanj.


Takole pravi:

Prilagam nekaj vzorčnih vprašanj o vaših morebitnih raziskavah v ZDA. Dodajte še kar koli po lastni izbiri. Svoje prispevke lahko pošljete tudi v slovenskem jeziku. Še raje napišite angleško, s tem nam prihranite prevajanje. Če bo treba bomo vaš sestavek uredniško obdelali. Pred objavo v našem glasilu vam ga bomo poslali v pregled in odobritev. Če je mogoče priložite rodovnik in in/ali kakšno fotografijo.


  1. kdaj ste zvedeli, da imate v ZDA sorodnike? Je ohranjeno družinsko izročilo?
  2. Kakšna je sorodstvena povezava?
  3. Ste poskusili s sorodniki vzpostaviti povezavo? Ste jim pisali? Poklicali po telefonu? Se povezali prek interneta? Kako ste našli njihov naslov?
  4. Kako uspešni so bili vaši poskusi?
  5. So vam lahko kaj pomagali? Kaj so vam povedali? So vam poslali fotografije?
  6. Ste si izmenjali rodovnike?
  7. Je povezava postala trajna?
  8. Ste se odločili za izmenjavo obiska?


Zaželena je tudi vaša osebna predstavitev: kdo ste, kje živite, vaše zanimanje za rodoslovje in podobno.  Vnaprej se vam zahvaljujem!

Rose Marie Jisa, predsednica SGSI

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Rodoslovna konferenca

Rodoslovna konferenca | Rodoslovje | Scoop.it

Hrvaški kolegi so v soboto, 14. 4., pripravili rodoslovno konferenco. Program je objavljen na njihovi spletni strani. S klikom na naslov si lahko ogledate nekaj posnetkov s konference.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Dan za spremembe

Dan za spremembe | Rodoslovje | Scoop.it

V učilnici bo na razpolago šest računalnikov. Če bo udeležencev več, bi morali prinesti lastne prenosnike, saj je predvideno, da naj bi vsak udeleženec aktivno sledil podajanju snovi in vzorčnih transakcij.

Zaradi priprav naj vsak kandidat v prijavi sporoči, da ima oz. nima svojega prenosnika.

Prijave naslovite na Univerzo za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Epitafika

Epitafika | Rodoslovje | Scoop.it

Zanimivo, da tega pojma nisem našel na spletu. Vemo, da je to ena izmed mnogih pomožnih zgodovinskih znanosti.

Njej se je življenjsko posvetil naš pokojni kolega Mariano Rugale. Njegovo velikansko zapuščino je uredil dr. Miha Preinfalk in jo izdal v knjigi Blagoslovljeni in prekleti.

Predstavitev tega dela je 22. 5. tudi na koledarju prireditev Slovenskega rodoslovnega društa

Nocoj ob pol osmih (sreda, 11. 4) bo predstavitev tega dela v Mestni knjižnici Kranj.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Progonopleksija

Progonopleksija | Rodoslovje | Scoop.it

je redko uporabljana tujka. Ko me je zanimal pomen te besede, sem na spletu hitro našel razlago, da je to obsedenost z rodoslovjem oz. s slavnimi predniki. Toliko na kratko. V različnih razlagah je čutiti negativni prizvok te besede. Sicer je skoraj vsaka obsedenost nekaj nezaželenega, v obsedenosti z rodoslovjem pa le redko najdemo kaj takega, kar bi lahko spoznali za škodljivo ali celo nevarno. Prej smešno.

Bralce vabim k podajanju svojih pogledov. Za izziv bi omenil vsako pretiravanje pri prikazovanju rezultatov rodoslovnih raziskav. Še zlasti, če so avtorji pri tem vsiljivi. Že večkrat sem rekel, da je nam, rodoslovcem, naše delo zanimivo. Uživamo pri delu in pri pogledu na rezultat. Ne pričakujmo pa, da bodo z enakim užitkom na naše delo gledali drugi. To je podobno razkazovanju slik naših vnučkov. Kaj koga drugega briga, kako ljubka je naša Fanika, ki ima že dva zobka in kako postaven naš Denis, oblečen v kavboja z revolverjem v vsaki roki.
Kolikor poznam kolege rodoslovce, so skoraj vsi, z redkimi izjemami, zelo resni in prizadevni raziskovalci. Pri tem ni pristona tiha ali očitna želja po odkrivanju imenitnikov. Tudi ne strah pred neljubimi odkritji. Samo enkrat pa sem nekje prebral nekaj temu podobnega: nehal sem reziskovati svoje poreklo, ker sem prišel do samih tatov in pocestnic.
Prav te dni me je iz Amerike poklical neki Arnold Wilson. Njegov ded je bil po njegovi pripovedi iz bogate in imenitne družine. Njihovo posestvo je bilo tako veliko, da ga v enem dnevu nisi objahal. Iz Slovenije v Ameriko je odšel s ponarejenim potnim listom, da se je s tem izognil služiti cesarju.
Že med pripovedovanjem sem vedel, da Arnold živi v zmoti. Morda mu je ded res kaj podobnega pripovedoval. Lahko pa je prepričanje o njegovem imenitnem poreklu zraslo kar samo od sebe v njegovi domišljiji, ko je v Ameriki zavidal kakemu svojemu sosedu.
Morda se je ded res umaknil vpoklicu v vojsko in vojno. Bil pa je iz revnejše družine. V poročnem zapisu sta starša vpisana kot čevljar in dekla.
Naj Arnoldu povem, kaj piše v matični knjigi?
Ne bom.
Meni osebno je ljubši do absurda prignan skepticizem katerega smo objavili v spisu Requiem za moje prednike Marjana Paternostra. Objavljen je bil leta 2003 v rodoslovnem časopisu Drevesa.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Zbogom orožje - dobrodošli spomini

Zbogom orožje - dobrodošli spomini | Rodoslovje | Scoop.it

Ena od možnosti, ki so jo prinesle nove tehnologije je digitalizacija. Vse več življenja je digitalnega in virtualnega. Taka pa postaja tudi preteklost.

Rodoslovci oživljamo svoje prednike in sorodnike. Ne dobesedno, v prenesenem smislu pa zagotovo. Si je kdaj kdo mislil pred sto, dvesto ali več letih, da bo nekdo od njegovih potomcev ali čisto tuja oseba prebiral zapis njegove smrti v matični knjigi? Pa še poroke in rojstva? Pa morda njegove evidence v sodnih in vsakršnih drugih spisih? Pa skušal razbirati njegova po naključju ohranjena pisma? Slike, spomine, dnevnike? ...?

Rodoslovci beležimo imena, priimke, datume in kraje ter vse drugo z našimi predniki povezanega. Zbrano urejamo v družinskih kronikah. Vsega tega ne zapiramo v svoje predale. Namesto tega skušamo vse več včasih težko pridobljene robe čim bolj trajno shraniti. S hrambo originalov imamo včasih poleg vseh drugih še prostorske težave. Slednjih pa z digitalizirano robo nimamo. Hramba digitalnih zapisov je prostorsko nezahtevna, razmeroma hito dosegljiva in obvladljiva. Vseh prednosti nima smisla naštevati. Zavedati se je sicer treba kratkotrajnosti digitalnih zapisov. Če ni poskrbljeno za njihovo sprotno 'oživljanje', bodo propadli veliko prej kot njihovi predhodniki na klasičnih medijih ko je npr. papir.

Rodoslovno delo je torej mimogrede tudi prenos arhivskega gradiva na sodobne medije.

Rodoslovci v tem početju nismo edini. Gradivo v digitalni obliki proizvajajo številni drugi posamezniki in skupine. Ne bom jih našteval.

Rodoslovci to delamo skorajda povsem neorganizirano, vsak na svoj način. Strokovne, znanstvene in komercialne asociacije delujejo bolj ali manj sistematično. Občasno se naše delo dotika, prekriva ali sklada in združuje z delom drugih.

Tak primer je EUROPEANA. To je evropski projekt, katerega namen je digitaliziranje vsega kar je povezano s prvo svetovno vojno. Svoje prispevke bo lahko v to zbirko posredoval vsakdo, rezultat pa bo postal splošna dobrina.

Več o tem lahko najdete na naslovni spletni strani in v številnih domačih objavah. Za vzorec so Slomedia, STA, RTVSLO, TVSLO Odmevi in TVSLO Svet kulture.  


Kdor me more odpreti podstavljenih povezav, lahko poskusi na 

http://www.europeana.eu/portal/

http://www.slomedia.it/zbogom-orozje-dobrodosli-spomini

http://ms.sta.si/2012/03/v-sklopu-projekta-europeane-v-sloveniji-zbiranje-spominov-na-1-svetovno-vojno/

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zbiranje-spominov-za-virtualni-arhiv-1-svetovne-vojne/279430h

ttp://tvslo.si/#ava2.132087710

http://tvslo.si/#ava2.132074071


Prispevek v hrvaškem prevodu so objavili kolegi iz Hrvatskega rodoslovnega društva "Pavao Ritter Vitezović"

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Prenos arhivskega gradiva

Prenos arhivskega gradiva | Rodoslovje | Scoop.it

Na sliki so matične knjige in računalnik. To je tisti prenos arhivskega gradiva, ki je rodoslovcem daleč najkoristnejši. Vse drugo je zamudnejše in manj uporabno. Za rodoslovce je samo še ta način zaresen prenos arhivskega gradiva na sodobni medij. Sodoben medij je računalniška datoteka in spletna objava.

Rodoslovci lahko delamo kot vsak sam hoče. Nihče ne more nikogar siliti, da bi delal na način, ki je uveljavljen kot najbolj uporaben in produktiven. Nekateri niti slišati nočejo o tem, da bi bilo dobro posnemati priporočila.

Rodovnik sestavljamo največ s prepisovanjem zapisov rojstev, porok in smrti z matičnih knjig. Če podatke vnašamo neposredno v računalnik s pomočjo rodoslovnega programa, potem bomo vsako osebo vpisali samo enkrat ne glede na to, da je v matičnih knjigah vpisana vsaj dvakrat, prvič pri rojstvu in zadnjič pri smrti. Osebe, ki so se poročile in imele družine pa so bile zapisane mnogokrat. Pri poroki, pri vsakem rojstvu otroka in še pri porokah otrok. Desetkrat?, dvajsetkrat?, še večkrat?

Prihranek časa je torej že pri prepisovanju. Še večji je v preglednosti in še veliko večji v možnostih izmenjave, objave in mnogih drugih uporabah, katere pri klasičnem prepisovanju, slikanju, kopiranju, skeniranju... niso možne.

Z veliko manj dela naredimo mnogo več in neprimerno bolje.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Genetika v rodoslovju

Genetika v rodoslovju | Rodoslovje | Scoop.it

Genetika prinaša povsem nove možnosti tudi rodoslovcem. Pa tudi mnogim drugim znanstvenim disciplinam. Tak primer je dokaz narodove avtohtonosti. O tem govori knjiga Podrijetlo Hrvata - genetički dokazi autohtonosti. Ogledate in poslušate lahko itervju z avtorjem.

 

Dr. Ivan Jurić bo 22. 2. o svojih ugotovitvah predaval za člane HRD.

 

O slovenskih koreninah bodo 28. 2. 2012 na Teološki fakulteti z arheološkimi, jezikovnimi in genetskimi dokazi predavali tudi mag. Vinko Vodopivec, prof.dr. Anton Perdih in dr. Rudi Koncilja. 

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Rodoslovje v Avstriji

Rodoslovje v Avstriji | Rodoslovje | Scoop.it

Avstrija ima eno najstarejših rodoslovnih društev. Društvo Adler je bilo ustanovljeno leta 1870. To je bilo, vsaj formalno gledano, tudi 'naše' rodoslovno/grboslovno društvo vse do konca I. svetovne vojne. V zadnjem času je videti, da se je to častitljivo društvo začelo uspešno prilagajati sodobnim medijem. To bi težko dokazovali z njihovim glasilom, bolj z njihovo spletno predstavitvijo. Njihova knjižnica naj bi bila največja evropska rodoslovna knjižnica. 

Že leta 1993 sva se s kolegom Lojzetom Kobijem udeležila njihove letne skupščine v Grazu. Leta 1896 sem se sam udeležil letne skupščine na Dunaju, ko so imeli prostore in knjižnico še v kompleksu cesarskega dvora. Kasneje sem obiskal njihovo knjižnico tudi v preseljenih prostorih na Universitätsstraßse. Poskusi tesnejšega sodelovanja se niso nikoli prijeli. Izmenjujemo si glasila. To je vse.

Povsem druga je situacija s Felixom Gundackerjem. Z njim sem osebni stik vzpostavil leta 1995. Od takrat se občasno 'slišiva' po e-pošti in sva se večkrat srečevala na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1999 se nam je osebno predstavil na društvenem srečanju. Njegova rodoslovna dejavnost se zagotovo lahko uvršča na sam vrh v svetovnem merilu. Zagotovo je avstrijski prvak, katerega najbrž ne bo nihče presegel. Zadnja leta je vse več rezultatov njegovih raziskav objavljenih tudi na spletu, ne le v zajetnih tiskanih izdajah. Objave so polnile njegovo stran z imenom Inštitut za zgodovinsko rodoslovje. Pri tem je svoje individualne napore porazdelil na skupinico, katero imenjuje GenTeam. Na tej strani je marsikaj koristnega tudi za slovenske rodoslovce. Med referenčne datoteke pa so vključili tudi naš referenčni indeks rodoslovno obdelanih oseb in družin. 

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Kolišča na Ljubljanskem barju

Kolišča na Ljubljanskem barju | Rodoslovje | Scoop.it

Dr. Katarina Čufar nam je po predavanju ponudila v branje nekaj spletnih objav, ki pričajo o uspehu raziskovanj:

Koliščarska naselbina Stare gmajne (najstarejše kolo)

Les s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju

Arheobotanične raziskave na kolišču Stare gmajne …(rastlinska prehrana koliščarjev)



more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Balkanska genetika

Balkanska genetika | Rodoslovje | Scoop.it

Na spletu se nabira vse več ugotovitev o etnogenezi narodov. Radovednež bo sam našel spletne strani, kjer znanstveniki in ljubitelji razglašajo svoja odkritja. Med temi je precej takih, ki dajejo vtis nacionalizma. Tak je po mojem razumevanju tudi Srbi jedini Sloveni.


Vsak naj si poišče razlago v njemu razumljivem jeziku. V pomoč bo GOOGLE, YouTube in podobni pripomočki.

more...
Meta Šubic's comment, December 18, 2012 4:14 AM
Zelo zanimivo!!!
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

MEDNARODNI DAN ARHIVOV

V petek, 8. junija 2012, ob počastitvi mednarodnega dneva arhivov, Vas vabimo v Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je ob tej priložnosti pripravil celo vrsto zanimivosti za svoje obiskovalce:

 

 

Enota v Ljubljani (Mestni trg 27, Ljubljana):

Ob 12. uri bo v prostorih Zgodovinskega arhiva Ljubljana Barbara Žabota obiskovalcem predstavila Kongresni trg, kakršnega ni več (s pomočjo arhivskega gradiva), nato pa v drugem delu obiskovalce popeljala na današnji Kongresni trg, kjer se bo zgodba nadaljevala. Za konec bomo obiskovalcem predstavili še mobilno aplikacijo ZgoLJ: Zgodovina Ljubljane, ki je nastala v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino.

 

Enota za Gorenjsko Kranj (Savska cesta 8, Kranj):

Predstavitev izbranega arhivskega gradiva (listin, urbarjev, popisov prebivalstva, kronik, stavbnih načrtov, fotografij in razglednic). Dokumenti so nastali na območju Gorenjske med 16. in 20. stoletjem.

 

Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto (grad Grm, Skalickega 1, Novo mesto):

Ob 10. uri bo v arhivskem razstavišču na gradu Grm otvoritev priložnostne razstave z naslovom Križev pot novomeškega arhiva. Razstava, ki je nastala v počastitev mednarodnega arhivskega dneva, obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Enote za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto s posebnim poudarkom na prostorskih pogojih, v katerih je doslej delovala.

 

Enota v Škofji Loki (Partizanska cesta 1c, Škofja Loka):

Predstavitev izbranega arhivskega gradiva (listin, urbarjev, popisov prebivalstva, kronik, stavbnih načrtov, fotografij in razglednic), ki je nastalo med 16. in 20. stoletjem na območju Gorenjske in je vezano na loško območje.

 

Enota v Idriji (Prelovčeva ulica 2, Idrija):

Kratka predstavitev delovanja arhiva v Idriji in njegovih nalog, za zaključek pa še prikaz izbranega starejšega arhivskega gradiva (listin, urbarjev, popisov prebivalstva, kronik, stavbnih načrtov, fotografij in razglednic), ki je pomembno za širše idrijsko območje.

 

V prostorih Arhiva Republike Slovenije (Zvezdarska 1, Ljubljana):

Je naša premična kulturna dediščina dovolj privlačna za današnjo mladino? V sklop kulturnih inštitucij, ki ima v svojem delokrogu tudi pedagoško delo, spadajo tudi javni arhivi. Mag. Marjana Kos bo na primeru arhivske pravljice Miška Mica v arhivu predstavila odpiranje arhivov najmlajšim.

 

 

Vljudno vabljeni!

more...
No comment yet.
Rescooped by Peter Hawlina from Dnevne novice
Scoop.it!

Zadnje predavanje

Zadnje predavanje | Rodoslovje | Scoop.it
more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Zapisovanje imen in priimkov

V.

Spoštovani!

Obiskovala sem vaš tečaj rodoslovja. Nekaj podatkov za izdelavo družinskega drevesa in rodovnika sem pridobila, imam pa dilemo = nepoznavanje!, zato se obračam na vas. Za izhodišče sem si izbrala mojega starega očeta, ki je v župnijskih knjigah vpisan kot Josephus Kajdiš. Njegovi otroci in naslednji potomci so se pisali Kajdiž, njegovi predniki pa so vpisani kot Kajdish in to vsi z neslovenskimi imeni (Josephus, Gregorius, Catharina.....). Ali naj za izpis drevesa (uporabljam računalniški program Brother's Keeper) imena in priimke poslovenim oziroma uporabljam zadnjo verzijo, to je Kajdiž, ali moram pustiti tako kot je zapisano. Posebno pri imenih me vse skupaj še bolj moti.

Hvala za pomoč in lep dan!

O.

O tem smo se s kolegi že večkrat pogovarjali in tudi pisali v časopisu Drevesa.
Enotnega mnenja ni. Strokovnjaki in še bolj tisti, ki se imajo za strokovnjake, zagovarjajo izključno originalni zapis.
Če bi se hoteli držati tega pravila, bi morali isto osebo zapisovati z različnimi imeni in priimki. Ena od mojih prednic je bila Neža Prijatelj. Isti župnik jo je pri številnih rojstvih zapisoval na različne načine. Prijatel, Prijatelj, Periatou, Periatu, Perjatou, Perjatu. Odveč je pripomniti, da je bila včasih Agnes, morda tudi Agneza, največkrat pa Neža.
Jaz se v tem oziru požvižgam na strokovnjake in vidim vse variante istega priimka v prevladujoči današnji obliki. Ta je Prijatelj.

Pri osebnih imenih živečih je najbolje, da se ravnamo po njihovem lastnem zapisu. Za pretekle generacije se je pozabilo ime, ki je bilo v dnevni rabi. Zato tudi teh imen ne zapisujem v latinskem in nemškem zapisu, pa niti v knjižnem slovenskem. Gertrud, Gertrudis, Gertruda je pri meni Jera. Zakaj pa ne Jedrt ali Jerica? Ne vem. Pri meni so skoraj vse Jere. Tudi ne zapisujem pomanjševalnic ali ljubkovalnih oblik. Johana, Johanna, Joana, Joanna so pri meni Ivana (ne Ivanka). Namesto Margareta ali Margaretha… uporabljam Marjeta. Zakaj ne Margareta, Metka ali Meta? Ne vem. Odločil sem se za Marjeto.

V vseh primerih pa se ne odločam zlahka. Tujcev ne poslovenjam.

Podobno vprašanje se poraja pri zapisovanju krajev ali celo držav. Moja sestra je bila rojena v Kraljevini Jugoslaviji, jaz v Italiji, brat v Nemčiji in spet sestra in vsi do najmlajšega devetega ortoka v Titovi SFRJ. Mama je bila rojena v Avstroogrski. Vsi smo bili rojeni v isti hiši v kraju, ki mu danes rečemo Ljubljana (koliko časa še?).

Sem kaj pomagal? Najbrž ne. Pravil ni ali pa jih ni praktično upoštevati. Moj odgovor sprejmite kot odgovor enega od kolegov. Ne kot inštruktorja na tečaju, predsednika SRD ali celo nekoga, ki bi si lastil pravico postavljati pravila.

more...
Robert Fonda's comment, May 3, 2012 2:11 PM
Naj podam še svoje mnenje, torej mnenje nekoga, ki prisega na izvirni prepis rodoslovnega podatka. Za tovrstni način zapisovanja imen in priimkov, pa tudi krajev, sem se odločil že na samem začetku svojega rodoslovnega raziskovanja. Vzrokov, zaradi katerih sem se tako odločil je več, kot prvi ta, da sem se želel izogniti lastnemu subjektivnemu mnenju, ki bi lahko bilo v trenutku prepisa tudi napačno. Predvsem na samem začetku svojega raziskovanja, ko so bile moje izkušnje s prepoznavanjem, pogosto tudi težko berlijivih zapisov, bolj skromne, je obstajala velika verjetnost napak, katerim sem se prav tako želel izogniti.

Določil sem si pravila pri katerih sem želel biti kar se da dosleden. Pri osebi, ki se je v različnih virih pojavila večkrat, sem se odločil zabeležiti najstarejšo obliko zapisa te osebe, praviloma tisto, ki se je pojavila ob njenem krstu. Če zapisa krsta nisem imel, sem uporabil npr. zapis ob poroki, najstarejši zapis ob rojstvu katerega izmed otrok, skratka časovno prvi zapis, ki sem ga o dani osebi našel v viru. Če do zapisa osebe nisem prišel preko primarnega vira, sem uporabil zapis, ki sem ga dobil iz katerega od drugih virov. V tem primeru, če je bilo tako zapisano v viru, sem uporabil tudi poslovenjeno obliko zapisa imena in priimka, četudi je oseba sodila v 16. stoletje.

Osebna imena so se v cerkvenih matičnih knjigah, vsaj kar zadeva moje področje raziskovanja (Primorska), praviloma zapisovala v latinščini in so bila kot taka dokaj unikatna. Za razliko od imen, so se priimki dosledno zapisovali v jeziku kranjske, danes bi rekli v sloveščini, a se je do okoli leta 1854 za njihovo zapisovanje uporabljala bohoričica, torej "zh" namesto "č", "sh" namesto "ž", "z" namesto "c", "s" namesto "z", itd.. V 2. polovici 19., stoletja je bohoričico zamenjala gajica. Od takrat dalje so bili priimki, vsaj na Primorskem, praviloma pisani s šumniki, tako kot danes.

Po drugi strani je skozi 300 in več let dolgo obdobje matičnih pisnih virov prihajalo tako pri osebnih imenih, kot tudi pri priimkih, nemalokrat tudi do njihovega preoblikovanja. Medtem, ko so bila, in so še danes, v osnovi ista osebna imena v posameznih pokrajinah pogostokrat različna, lep primer je npr. latinski "Joannes", ki je na Gorenjskem danes praviloma Janez (tudi Johan, Anže, ...), na Primorskem pa Ivan (tudi Zuan, Nane, Janko, ...), pa je pri priimkih prihajalo do drugačne vrste preoblikovanja. Številni danes različni priimki izvirajo iz nekdanjega skupnega, to je enakega, priimka. Do sprememb v zapisu priimka je pogosto prihajalo, ko se je oseba priselila v drug (morda bolj oddaljeni) kraj, kjer je bil priimek zaradi njegove neprepoznavnosti spremenjen bolj naključno, ali v drugem primeru, ko je bil bodisi zaradi težke izgovorljivosti v drugem jezikovnem območju, ali kakšnega drugega razloga, priimek spremenjen namenoma. Lep vzorčni primer so spremembe, ki so jih na svojih priimkih napravili nekateri slovenski izseljenci v Ameriko v začetku 20. stoletja. Z zornega kota namišljenega rodoslovca, sicer potomca tega izseljenca, je uporaba njegovega sedanjega priimka tudi za vse svoje prednike po moški liniji povsem nespremenljiva, in brez dvoma napačna. To je bil moj drugi najpomembnejši razlog, da sem se odločil za izvirni zapis beleženja rodoslovnih podatkov.

Tretji, meni prav tako pomemben razlog, zaradi katerega sem se odločil za izvirni prepis podatkov je ohranitev zgodovinskega spomina. Poleg tega, da tako izdelan rodovnik ohranja lepoto pestrosti, podatki zbrani v taki obliki nudijo vpogled tudi v dinamiko razvoja jezika in so lahko dober vir pri preučevanju tako samega izvora besed (etimologija), kot tudi osebnih imen, priimkov, vzdevkov, hišnih imen (onomastika) in krajevnih imen (toponomastika), hkrati pa pomagajo osvetljevati družinsko, krajevno in družbeno zgodovino. Poleg tega pa je tako zbrane podatke možno v vsakem trenutku posloveniti, če se za to pokaže potreba.

Moje osebne izkušnje kažejo, da obstajajo tako posamezniki, ki so nad rodovniki pisanimi v izvirniku navdušeni, kot tudi tisti, ki prisegajo izključno na njegovo poslovenjeno obliko. Ker je zaradi različnih pogledov nemogoče ustreči vsem in vsakemu, je tako kot v življenju nasploh, tudi tu najbolje, da vsakdo sledi lastnim željam in ciljem. Zato se s Petrom gotovo strinjam v tem, da si pravila lahko ustvarja vsak sam. Gotovo pa je modro upoštevati dobre nasvete.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Svet skozi Splet

Svet skozi Splet | Rodoslovje | Scoop.it

V aktivnosti, povezane z evropskim letom aktivnega staranja, se Slovenija vključuje na več načinov.

Tak program je tudi Svet skozi splet. V to vseslovensko prostovoljno akcijo se zaradi narave rodoslovnega dela vključuje tudi Slovensko rodoslovno društvo. Natančnejši program za Škofjo Loko bomo sproti dopolnjevali. Vabilo in naslov za prijave je v spodnji objavi - Dan za spremembe.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Rodoslovna konferenca v Zagrebu

Rodoslovna konferenca v Zagrebu | Rodoslovje | Scoop.it

S hrvaškimi kolegi smo povezani kot društvo, mnogi med nami pa tudi osebno. Njihov dogodek leta bo v soboto 14. 4. rodoslovna konferenca.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Crowdsourcing

Crowdsourcing | Rodoslovje | Scoop.it

Crowdsourcing (crowd=množica, source=vir)  je dokaj nova beseda, ki jo lahko razumemo kot nadaljevanje tistega, kar je pomenilo outsourcing. Če je bilo z outsourcing mišljeno vključevanje zunanjih sodelavcev v projekt, je s crowdsourcig mišljeno vključevanje neomejene množice.

Ta način je pogoj za uspeh mnogih projektov, kjer lahko sodeluje vsakdo. Tak projekt je EUROPEANA. To je spletni portal preko katerega je mogoče vstopati v zakladnico kulturnih vsebin v digitalni obliki in jo dopolnjevati s svojimi prispevki. Pri tem prihaja do plodnega prepletanja digitalnih fondov stotin ustanov in veliko več posameznikov.

Tudi rodoslovci smo neorganizirani tvorci digitalnega arhivskega gradiva. Naš največji prispevek je prepisovanje zapisov v matičnih knjigah. Iz zapisov rojstev, porok in smrti nastajajo podatkovne strukture, ki so sporočilno veliko bogatejše od originalov. Posebna prednost teh digitalnih družinskih sklopov je nekaj povsem novega. Pred nekaj leti je to začelo nastajati in se danes pospešeno razrašča. V Sloveniji imamo v referenčni datoteki rodoslovnega društva prek 1.100.000 oseb. Po zaporedju priimkov je na spletu objavljen indeks rodoslovno raziskanih in sorodstveno povezanih oseb. Drug referenčni indeks je indeks porok, ki šteje okrog 350.000 parov. V indeksu je sicer okrog 700.000 vpisov, ker je ta razvrščen po priimku ženina in po dekliškem priimku neveste. Poleg teh dveh je še na ducate zbirk druge digitalne rodoslovne robe.

Takoj ko so podatki v digitalni obliki, lahko zaživijo in poletijo v kozmos. To se dobesedno uresničuje. Podatki o naših prednikih in sorodnikih so predmet zanimanja živečih sorodnikov in vsega človeštva. Dostopni so neprekinjeno iz vseh kotičkov planeta.

Rodoslovci to delamo spontano in neorganizirano. Obstajajo sicer priporočila za upoštevanje rodoslovnih standardov in našel se je prostovoljec, ki v kumulativno datoteko združuje podatke, katere v GEDCOM formatu prispevajo člani rodoslovnega društva (teh je okrog 170) in iz te kumulative tvori spletni referenčni indeks.

To bi bil na kratko prispevek Slovenskega rodoslovnega društva v svetovno digitalno zakladnico. Mnogi posamezniki pa na spletu objavljajo še kaj drugega, ne le rodovnike. To so pisani dokumenti, fotografije, skenirano gradivo, filmi in kar je še tega. Največkrat so te spletne objave namenjene družinskim članom ali stanovskim kolegom. Zgodi pa se, da je včasih nekaj tega širšega pomena in zanimivo tudi izven ozkega kroga sorodnikov.

Tak primer je dnevnik, katerega je v času prve svetovne vojne pisal moj ded Oto Hawlina. Ker sem ga digitaliziral in spletno objavil, je postal širše dostopen kot bi bil v tiskani knjižni izdaji.

Samo zaradi te spletne objave sem bil povabljen na tiskovno konferenco, na kateri je bil v Sloveniji predstavljen eden od projektov EUROPEANe – to je digitaliziranje vsega tistega kar spominja na prvo svetovno vojno. Bližajoča stota obletnica začetka te vojne je napeljala vodstvo EUROPEANe, da svoje delovanje poglobi, ga tematsko zaokroži in skuša pridobiti digitalno arhivsko gradivo zlasti na področjih, kjer je divjala ta svetovna katastrofa. Zato so projekt predstavili Sloveniji in pripravili tehnološko ekipo, ki bo prineseno gradivo digitalizirala. Vsakdo je povabljen, da svoje gradivo sam prispeva prek portala EUROPEANE. Če to ne zna ali nima priprav, ga lahko prinese v obdelavo zbirnim centrom.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Kako družino razumemo rodoslovci

Kako družino razumemo rodoslovci | Rodoslovje | Scoop.it

Nič drugače, kot jo je človeštvo v vseh časih in v vseh kulturah. Vsaj prevladujoče, saj so časi in kulture dopuščali manjša odstopanja od najbolj naravnega in najzanesljivejšega jamstva za obstoj človeštva.


Ne glede na splošno definicijo družine je v rodoslovnem smislu pomembna samo tista povezava, ki ima za posledico rojstvo. Rodoslovce zanimajo predniki in sorodniki. Pri tem so civilni in cerkveni zakoni podrejenega pomena. Za rodoslovje formalno sklepanje zakonske zveze ni pomembno. Pomemben je otrok. Pri tem je za rodoslovje povsem nepomembno ali je bil rojen v zakonu ali izven njega.


Napovedovane novostih v družinski zakonodaji torej za rodoslovce ne prinšajo sprememb. Rodoslovcem je zaradi samega rodovnika povsem vseeno kdo se je kdaj s kom poročil. Vseeno nam je, ali sta se poročili dve ženski ali dva moška. Z rodoslovnega vidika je enako nepomembna klasična zakonska zveza, če v tej zvezi ni bilo vsaj enega otroka. Pomembna pa je izvenzakonska zveza med moškim in žensko, ki ima za posledico rojstvo.


Mislim sicer, da vsi rodoslovci upoštevamo in spoštujemo civilno in/ali cerkveno sklepanje zakona in ga vestno beležimo v svojih zapiskih. Danes se velika večina rodovnikov vodi z računalnikom. Za ta namen uporabljani rodoslovni programi so pripravljeni tako, da vpisovalcu olajšajo delo in mu tudi skušajo preprečiti vpisati nemogoče situacije. Ena od teh je vpis istega spola za oba starša otroka.


Zdaj pa se vprašam, kako bom evidentiral sklepanje istospolne zakonske zveze. Že program mi tega ne bo dopuščal, saj mi bo vpis blokiral kot nemogoč (se bodo programi prilagodili zakonodaji, ki nima nič skupnega z naravo?). Pa tudi, če bi zaobšel to blokado, bi otrokove prednike potem prikazoval po treh starših? Po dveh očetih/materah? 


Razmišljanja s tem ni konec.


Na hitro bom vseeno zaključil s tem, da za rodoslovno delo ta zakonodaja prinaša samo zmedo. Zato bom glasoval proti sprejetju predlaganih sprememb. (Proti bi verjetno glasoval tudi če me to ne bi motilo pri rodoslovnem delu.)

more...
Peter Hawlina's comment, March 23, 2012 4:56 PM
Kaj boš naredila, če bi oseba iz tvojega rodovnika sklenila istospolno družinsko skupnost?
To je ekvivalent poroki. Vpis poroke je enakovreden vsem drugim rodoslovnim vpisom, če ni celo pomembnejši.
Knapco's comment, March 23, 2012 5:32 PM
Se strinjam. Dogodek naj rodoslovec zabeleži v drevesu, tako kot prepiše iz virov druga dejstva. Pravkar preverjeno: My Heritage FTB podpira vpis partnerja istega spola z vsemi osebnimi podatki. Ker to ni čisto običajno, pred shranjevanjem opozori in vpraša, če res želimo dodati to osebo v zvezo, ki se laho označi kot "poročena" ali "partnerja". To je pa tudi edina dilema...
Peter Hawlina's comment, March 23, 2012 5:44 PM
Vem. My Heritage in Legacy sta v tem enaka. Po opozorilu sprejmeta. Drugih nisem testiral. To bo verjetno kmalu vgradil tudi John Steed v BK.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Naši genski vzorci

Naši genski vzorci | Rodoslovje | Scoop.it

Leta 2002 in 2003 je bilo v Sloveniji za potrebe genetskih raziskav oddanih nekaj sto vzorcev. Vzorce je zbiral Ryan Swapp, ki je projekt opisal v prispevku, ki je bil objavljen v časopisu Drevesa. Vsi tisti, ki so takrat oddali svoj vzorec, lahko za 50 dolarjev 'odklenejo' rezultat analize, torej svoj genetski profil. Ponudba je cenovno ugodna, saj je polna cena za enak test okrog 170 dolarjev.

Tisti, ki je takrat sodeloval v raziskavi, lahko torej na spletnem naslovu laboratorija po opisanem postopku naroči svoj izvid.

Na istem naslovu (in na mnogih drugih) lahko interesenti naročajo lastno gensko analizo.

more...
No comment yet.
Scooped by Peter Hawlina
Scoop.it!

Od kdaj Slovenci

Od kdaj Slovenci | Rodoslovje | Scoop.it

Na zadnjem srečanju članov Slovenskega rodoslovnega društva se je ob obvestilu o predstavitvi knjige o večtisočletni avtohtonosti Hrvatov na ozemlju današnje Hrvaške razširil pogovor na sorodne razlage. Prisotni so omenjali še druge hipoteze in trditve. Nekatere avtorji dokazujejo s toponimi in drugimi sorodnostmi današnjih in nekdanjih jezikov, vse več pa je danes trditev, ki se sklicujejo na genetiko.

Ob tem se je izpostavilo vprašanje, kolikšen vzorec gentskih analiz je potreben za tovrstne trditve.

Na svetu je vse več laboratorijev, ki opravljajo DNK analizo. Ti laboratoriji opravljajo analize za znanstvene, forenzične in komercialne namene in potrebe.

V množici laboratorijev je med vodilnimi ameriška Sorensonova ustanova (krajše SMGF).  

Pred leti smo za raziskovalni projekt v Sloveniji oddajali vzorce skupaj z rodovnikom dajalca. Rezultatov te raziskave (še) nismo dobili. Na straneh SMGF bomo našli tudi poročilo o številu nabranih vzorcev po državah. V tem poročilu beremo, da jihe je Slovenija oddala 676, Italija 505, Avstrija 42, Hrvaška 14, BiH 5, Srbija 0, Makedonija 1.

To je poročilo enega od največjih laboratorijev. Vseh analiziranih vzorcev ima SMGF nekaj nad 103.000. Koliko jih imajo stotine drugih po vsem svetu? Koliko jih imamo v Sloveniji, koliko na Hrvaškem? Sišal sem o laboratorijih v Bih, ki so imeli največ dela z analizo posmrtnih ostankov pobitih žrtev zadnje vojne in obračunavanj.

Nimam se za poznavalca tega področja in bi me zelo zanimali odgovori strokovnjakov na mnoga tu načeta vprašanja in na še več drugih. Ker vem, da je ta radovednost širše prisotna, s tem vabim morebitnega bralca s tovrstnimi izkušnjami, da se ponudi za predavanje.

 

more...
No comment yet.