Rodoslovje

Lidija Sambunjak se zagotovo uvršča med vodilne hrvaško-slovenske rodoslovce. Slovenka, ki živi na Hrvaškem, nas bo nocoj (27. 11.) ob 18. uri v sejni dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani seznanjala z rodoslovnimi možnostmi na Hrvaškem. Vabljeni!

Joe Sutter, Slovenec po očetu Francu Suhadolcu, je prejel zavidljivo število najvišjih diplom in priznanj. Z veseljem je 10. 10. na njegovem domu v Seattlu sprejel tudi časopis Slovenskega rodoslovnega društva in značko s slovensko in ameriško zastavo.

Joe ima evidentiranih prek 3800 slovenskih sorodnikov. Z enim od njih (arhitektom Janezom Suhadolcem) je bila narejena genetska primerjava, ki je dokazala pravilnost rodovnika. Bo še kdo od Suhadolcev svoj Y-DNK primerjal s tema dvema?

Arhivsko gradivo hranijo arhivi. Skušajo ga pregledno urejati in o njem voditi evidenco. Ta evidenca je dostopna v recepciji arhiva, včasih natisnjena in vse večkrat dostopna na spletu.
Za rodoslovce so najbolj uporabljane matične knjige, katere hranijo župnije in škofije. Pred dobrimi štiridesetimi leti je Skupnost arhivov Slovenije naredila popis vseh matičnih knjig po slovenskih župnijah. Ta popis je leta 1971 izšel natisnjen v treh zvezkih pod naslovom Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije. Najobsežnejši del so matične knjige, katere so nastajale v župnijah RKC, poleg teh pa so popisane tudi matične knjige drugih verskih in civilnih uradov. Ta vodnik je še danes kljub mnogim spremembam odlično referenčno gradivo.
Leta 1975 je izšel še Vodnik po župnijskih arhivih. V tem vodniku je popisano ostalo župnijsko arhivsko gradivo. Od tega je za rodoslovce posebno pomemben popis stanja duš (status animarum) in oklici porok.
Ta dva vodnika sta bila narejena za področje Slovenije. Vsak arhiv pa ima še svoj lasten vodnik. Tudi ti so pogosto natisnjeni in vse pogosteje objavljeni na spletu. Za rodoslovce sta najbolj pomembna vodnika po matičnih knjigah ljubljanske in mariborske nadškofije. Oba sta izšla v več ponatisih, najbolj aktualen pa je vedno v arhivski recepciji. Mariborski je objavljen tudi na spletu.
Na spletu je tudi Vodnik po župnijskih arhivih SR Slovenije iz leta 1975.

Tudi na tem 'stenčasu' smo se že dotikali genetike. Zanima nas na splošno in posebej v povezavi z dednostjo in rodoslovjem. Postavljalo se je tudi vprašanje cene.

Vsakdo si lahko sam izbira laboratorij, kjer bo naročil svoj izvid. Na splošno se zdi, da so ameriški laboratoriji cenejši od evropskih, ti pa cenejši od slovenskih.

Ne upam si primerjati kakovosti, verjetno so vsi enako zanesljivi.

Laboratoriji ponujajo tudi novosti, izboljšave, ... več za manj denarja. 

Na kratko bi rekel, da je cena solidne analize že pod 100€ in da naročnik ne tvega, če analizo zaupa enemu od vodilnih laboratorijev. 

Največ Slovencev je do zdaj svoje analize naročalo pri SMGF. Ta laboratorij se je zdaj pridružil firmi Ancestry. Na drugem mestu je verjetno Genographic. 

Zagotovo bo kakovost in natančnost izvidov naraščala, cena pa padala. Naraščala bo tudi uporabnost izvidov. Že današnji izvidi pa so se med drugim dokazali tudi pri ugotavljanju pravilnosti rodovnika.

Na Ljudski univerzi Ajdovščina poteka študijski krožek za rodoslovce začetnike. 

Prvič smo se srečali v sredo, 17. oktobra. Uvodoma smo se dogovorili, da bo krožek temeljil na praktičnem delu, z veliko domačega dela in sodelovanja. Vsi, tudi tisti z manjšimi ali večjimi izkušnjami, bomo najprej zastavili svoj lastni rodovnik. V predtiskano predlogo smo na prvem srečanju v rubrike vnašali podatke o sebi in starših, njihovih starših in starih starših. Osnovni podatki za vsakega prednika so ime in priimek, ter datumi in kraji za rojstvo, poroko in smrt. To je rodovnik. Tako enostavno! In tako hitro!
Večina pa hitro pride do prvih neznank. Ne vemo datumov, krajev, imen in priimkov. Za starše še nekako gre, pri starih starših nam že marsikaj manjka. In, če bi želeli pridobiti vsaj podatke za dve ali tri generacije prednikov, bomo morda našli v sorodstvu koga od starejših, ki ve več od nas ali pa se bo celo našel kdo, ki se je z dokumentiranjem prednikov in sorodnikov že ukvarjal. Z rezultati njegovega dela bomo verjetno bistveno obogatili svojo zasnovo. Pa tudi obratno. Sorodniku bomo lahko posredovali svoje podatke in oba bova nekaj pridobila. Prišlo bo torej do medsebojne izmenjave podatkov. Pri tem pa postane očitno, kako koristno je, če so podatki urejeni po priporočilih, ki so se uveljavili v tem početju. Saj rodovnika ne delamo zase. Delamo ga za sorodnike. Sorodniki pa smo prej ali slej vsi. Rodovnik torej delamo za človeštvo in za večnost. Če je to tudi naše spoznanje, bomo brez pomišljanja sledili rodoslovnim standardom.
Po tem začetku naše zanimanje za rodovnik navadno ne ugasne. Raje nasprotno. Razrase se. Zanimanje za prednike se razširi na ostalo sorodstvo. In ko smo rodoslovno dokumentirali že vsaj 100 do 200 oseb, nam za nadaljevanje ne kaže drugače kot iskati manjkajoče v arhivih. To so predvsem civilne in cerkvene matične knjige. V tej fazi smo prav zdaj, pred našim tretjim srečanjem. Vsak od udeležencev naj bi vsaj poskusil nadaljevati svoje delo s pomočjo arhivskega gradiva.
Na tretjem srečanju imamo namen predstaviti rodoslovno delo s pomočjo računalnika. Za to početje imamo na razpolago zelo uporabne rodoslovne programe. Delo s pomočjo računalnika bo hitrejše, učinkovitejše in odprle se bodo številne možnosti, za katere pred uporabo računalnika še vedeli nismo. Od računalniškega obvladovanja rodovnika, do možnosti, katere dodaja internet, ni več daleč. Novih in neslutenih možnosti kar ni konca.
Na prvem srečanju smo se dogovarjali o priložnostnem zaključnem predstavljanju rezultatov naših srečevanj. Nekateri udeleženci so že na dosedanjih srečanjih dali kolegom na ogled nekatere svoje rezultate. Že prvi dan pa smo v Mladinskem hotelu postavili razstavo vzorčnih računalnikov, ki se nabirajo v knjižnici Slovenskega rodoslovnega društva. Ta razstava je odprta za ogled vsak dan od 10. do 20. ure. Zadnja priložnost za ogled bo v sredo 14. 11. do 19. ure zvečer. Vabljeni!

Sunita Williams, Slovenka po materi in Indijka po očetu, je spet visoko nad nami v vesoljski postaji. V njenem razširjenem rodovniku je zdaj 1070 oseb. Pred nekaj leti so ji v Lešah na Gorenjskem pripravili veličasten sprejem. Nekaj podobnega bodo lahko ponovili tudi v Žužemberku, saj ima Sunita prednike in sorodnike tudi v tej župniji.

Izšla je prva letošnja številka rodoslovnega časopisa Drevesa. V tem tednu bo po pošti razposlana članom, ki so plačali članarino za leto 2012. To so: Artel Bah Blokar Bobič Bofulin Bratkovič Brišnik Čekada Čučnik-Majcen Čufar Dolenc-Stražar Doljšak Draginc Drame Drnovšek Fajfar Faktor Fonda Glavan Glavnik Grašič Grobovšek Hawlina Istenič Jakše Jan Jenko Jerko Jesenovec Jurkovič Juvan Knapič Kobi Koblar Kokalj Konda Kopecky Kordiš Kos Košir Lah Lahajnar Lešnjak Lukežič Majcenovič Magister Malešič Mali Marincelj Merše Miš Modrijan Musil Novak Ozimic Pajk Perc Pfeifer Pisk Plevnik Podgoršek Podobnik Potočnik Preinfalk Prelec Prinčič Rajgl Rančič Ravbar Ravnikar Reberc Rihtaršič Rosc Rosina Schweiger Sikošek Skrt Slana Slekovec Slemnik Smolej Stemberger Sterle Strmšnik Cestnik Suhač Škrlj Šuligoj Šušteršič Tičar Toplišek Trampuš Tuma Van Krevel Weixler Zupančič Žele in Žitko. Če se ne najdete med plačniki članarine, sporočite kolegu Grašiču.