Rekreacija
237 views | +0 today
Follow
Rekreacija
To je pa najboljše.
Curated by Miha Hawlina
Your new post is loading...
Your new post is loading...
Scooped by Miha Hawlina
Scoop.it!

Jadranje, plavanje

Jadranje, plavanje | Rekreacija | Scoop.it

PO ŠPILU V POREČU SVA SE Z DAVOROM VRNILA NA SILBO. JAZ PREDVSEM ZATO, DA KUPIM IN PREVZAMEM ANDREJEVO JADRNICO ELAN S 430. PRIŠLO JE DO ZAPLETOV S SKORAJ USODNIMI POSLEDICAMI, ZATO SEM DOLŽAN POJASNILO, ZAGOVOR, OPRAVIČILO, NEKATERIM OPOZORILO.. NAJLAŽJE MI JE POSREDOVATI IZVLEČKE IZ DNEVNIKA!

 

PETEK 24.08.2012
Ob 8h sva s Tinetom pričakala Andreja na Mulu, da smo izvlekli gumenjaka. Alfons Kovač mi je prodal 40l benzina, saj je imel pokvarjen motor pa mu je ostalo.. Andrej mi je predal navodila za upravljanje in vzdrževanje jadrnice... rezervna jadra(originalna) sem na Pijaci pobral, motor Tomos 3.5 pa ne. Popoldan smo šli s Karlotom in Andreasom šnorklat po zahodno severni obali Oliba in okoli otočka. Na tem koncu sem bil prvič in mi je še kar všeč. Školjk in hobotnic smo videli veliko in sipo, brancine, velike ciple.. Markota in jadrnico sem čakal na Žaliču. Ker jih ni bilo, sem poklical in pravi, da bodo prespali v Poratu. Šel bi po jadrnico v Porat a ni bilo vetra, da bi prijadral nazaj. Z ladjo so prišle Liza, Petra, Nataša, Tanja.. Zvečer je bila na Mulu ribarska fešta in bilo je še kar luštno. Vseeno si je bilo treba pred spanjem spočiti ušesa na žalu Tratice.

 

SOBOTA 25.08.2012
Šel sem plavat na Žalič in seveda čakat jadrnico. Plaval nisem saj sem se zasedel z ljudmi v Alaviji. Marko je pritresel jadrnico enkrat po enajsti. Vetra za jadranje ni bilo. Po Žaliču smo postopali še do Bartola ob 13.30 s katerim so na Lošinj odpotovali Binderčki. Posvetil sem se jadrnici, dvignil jadra in po sapici oštra in maestrala, tako slabo je pihalo, pa še to mešalo, prijadral do Ugljanice. Nazaj sem potem odveslal proti Pocukmarku, kjer je plutal tudi Globokar s katamaranom. Plovili sva izvlekla na žal, celo malo više, da jih ne bi morebitna lebičada vrgla v morje. Jadra sva pospravila k njemu v šupo. (Tudi moja olimpijska). Elan s430 mi je bila zaradi svoje vsestranskosti vedno všeč. Ni najhitrejša, ima pa veliko nosilnost in površine za relax. Krasna je za veslanje, ima dobro ležišče za motor, dva jo na primerni obali lahko izvlečta. Enkrat sem jo hotel že kupiti a ni bila v dobrem stanju. Idealna za Umag. Ta je kar v dobrem stanju, vseeno pa bi jo dal Mirotu malo porihtat in malo bi bila za pobarvat. Žal mi je bilo, da ni bilo primernega vetra, da bi odjadral na Mul, kjer bi jo potem potegnili na prikolico in k Mirotu na servis. Zvečer smo se z Davorom in Mirotom vsedli in izrazili svoje želje pri servisiranju naših plovil.. Miro mi je svetoval, naj odjadram zjutraj. Doma je Sašo Jarc debatiral z Lizo v vezi prodaje njegove parcele. Kmalu se je debata nagnila v bolj duhovne sfere, ogledali smo si film John A. Hoffmana ALEKSANDER JARC ISLAND OF SILBA CROATIA (film traja 8min). Pred dnevi, sem Sašotu omenil češ, kako dolgo na Silbi že ni deževalo. "Ja sevede, ko noben nič ne dela na tem", je jadrno odgovoril... Rahlo nas je že spreletaval srh vendar imam jaz poleg temačnih tudi nekaj lepih, svetlih izkušenj, spoznanj, svetišč.. Da smo se lahko malo umirili. Debate nismo zaključili, prišel je Cene nekaj iskat in jaz sem šel z njim v selo, Sašo domov, Liza je ostala sama. V leggieru sta bila še Cenetova frienda. Zjutraj se odpravljajo na nekajdnevni izlet po okoliških otokih s Petrovim Grebenom. Debata je tekla tudi o pazljivosti in bližajoči se nevihti. Preverili smo tudi vreme a močnejših opozoril nismo zasledili. Ekipi sem prodal še 20l benza od Alfonza, ki jih do ponedeljka, ko nameravam zapustiti Silbo ne bom porabil. S Cenetom sva jih šla iskat na čoln potem pa spat.

 

NEDELJA 26.08.2012
Cene je z ekipco odpotoval okoli 6h, kot so se dogovorili. Z Lizo sva vstala šele malo pred deveto, kar je razmeroma pozno. Spila sva kavo, pihal je jugo oštro. Zadnji planiran dan na Silbi ostanem razmeroma sam. Ana in Klara sta pri Maruši v Ljubljani, Binderčki so na Lošinju. Jadrnico je treba pripeljati na Mul, kjer imam prikolico, da jo s Sebatom odpeljeva k Mirotu na dvorišče in, da spakiram ostalo opremo. Jadra, vrvi, jambor.. Časa za družabnosti okoli maše ni, že itak imam občutek, da sem pozen, ko ves razburjen uleti Sašo Jarc, rahlo zmajuje z glavo, godrnja in naju z Lizo vpraša po kvaliteti spanca. Oba praviva, da razen rahle sparine ni bilo večjih težav. On še vedno godrnja, odkimuje in pravi, da on pa nikakor ni mogel zaspati saj me je celo noč poslušal moliti. Slišal je moj glas jasno, lepo in razločno moliti enostavne molitve. Vpraša me tudi po zgodbi, ki včeraj ni bila dokončana. Liza skuha še eno kavo. Jaz postajam že malo nervozen zaradi obveznosti prevoza jadrnice.. Vseeno počakam in mu nekaj pomagam pri pripravi za popravilo njegovih vhodnih vrat. Začne zvoniti za mašo. Sašo zaskrbljeno:"a je dons nedela? Jaz pa delam," spet zmajuje. "Saj smo celo noč molili", ga skušam sarkastično pomiriti. Zdaj pa res moram iti..

Spustim se mimo Žaliča, da si ogledam vreme, morje. Lahek jugo oštro, rahli valovi, vroče. Srečam par ljudi vendar se ne dam zadržati, pičim h Globokarju in ga prestrežem na vhodnih vratih z jadri v rokah. Namenil se je proti katamaranu. "Right on time" rečem, "kot, da bi se zmenila". " Vseeno imam občutek, da sem rahlo pozen", še dodam.
Montirava jadra, jaz štartam malo pred njim. (TOČKA A NA ZEMLJEVIDU) On s svojim hobby cat katamaranom na glavno jadro in flok niti ni veliko hitrejši, kar me preseneti v korist elanke. Šele ko odvije genaker se razlika pozna. On jadra po zalivu, jaz navigiram proti Vele stenam s planom prijadrati okoli južnega dela na Mul. Že pri Vele stenah oštro omahne, nastane bonaca ali zatišje pred nevihto. (TOČKA B) Sidram in se skopam. Prilezem nazaj na barko, kliče me Ana iz Ljubljane, pravi da močno dežuje, jaz pa, da se že dva dni trudim pripeljati barko na Mul in mi zaradi slabega vetra ne uspe. Vem, da se bo nekaj dvignilo samo ne vem, kaj, koliko časa in kako močno bo usekalo. Vsekakor, sem blizu Anteja. Opazujem nebo. Nad Lošinjem je črno. Pojavi se rahel zahodnik, sedaj bi rekel, da je bil punent, mislil in pričakoval pa sem lebičado. Vendar nad Premudo ni oblakov ali nevihte, ki so še vedno nad Lošinjem. Začne z rahlo sapico. Pri Anteju že obrnem v zaliv, kalkuliram. Če sedaj jadrnico pustim tukaj, kdo ve koliko dni bom čakal na umiritev, jutri pa zagotovo ne bom zapustil otoka. Veter je še vedno rahel in si mislim, da bom mogoče ujel Nozdre pred totalno štalo. RESKIRAM. Pičim proti južnemu rtu. Porat, Mavrova, Dobre vode, pri Slatinici se začnejo pence... tukaj je ne morem izvleči, razbila mi jo bo lebičada, daj še malo pa boš okoli na varnem, potem naj kar pojača lebičada... Pičim po zunanji mimo svetilnika (TOČKA C), postaja močno in nevarno... Jadra v metuljčka v smeri široki napredujem in že mislim, da mi bo položilo jambor, samo še malo do ovinka, vse se peni.. Če se zdajle odlomi jambor me bo verjetno odneslo proti Širokem boku na Olib, razmišljam. Kako bom obrnil v Nozdre, vihar, skrajšav ni, moram sneti flok. Obrnem v veter sprostim vrvi. (TOČKA D) Grem na pramac snemat flok, jadra vihrajo, besno, težko jih je ujeti in začeti.. sprostim podizni za flok, primem ga. IN??? ZAČNE ME ODNAŠATI PROTI ISTU!!! Kako?? Zakaj?? S polno brzino u rikverc, kot plastično vrečko. Obala se oddaljuje vse se peni, nobenega za krmilom. Frka, ni mi jasno, da je v momentu užgala VIHARNA TRAMONTANA, ki me brezglavo nosi proti jugu, od obale. Glavno jadro se je uprlo v sartijo, stransko jamborno zajlo in in piči punom brzinom. Floka mi še ni uspelo sneti, pustim vse in se hočem dokopati krmila. Ko vstanem, se jadrnica dvigne z zadkom in na moj desni bok. Lovim ravnotežje in veliki ČOF!! JADRNICA SE PREVRNE I NAŠAO SE ČOVIJEK U MORU i morski krastavci.... (TOČKA E)
Pa jebote, ne morš no.. jadrnice ne vidim, vse se peni in ni mi mar, vidim pa obalo in obupne razmere. Kakih 300m!! Z leve še veliki valovi od lebičade, punenta ali karkoli že, z desne pa veter tramontane, ki mi dviguje povrhnico direkt v faco. Hvala Sašo, dobr si mi tole namešu, molil sem celo noč, zdaj pa plavi! Valjda nisi zastonj plaval celo sezono. Plavutke in maska bi mi res prav prišle. Mirno kri!! Veliki valovi - plavaj bočno z njimi, tudi če te prinesejo malo za rt!. Pazi na energijo - ne utrudi se preveč! Kako pa dihat? Najboljš bi blo hrbtno? Ni dobro, zaliva, nikamor ne prideš, nič ne vidiš in dihaš slabo. Gremo počasno, vztrajno žabco. Na desno ne morem dihati, ker prši. Diham na levo v val in pazim, da ne požrem vode. V glavnem skozi nos in skozi zaprte zobe. Ne goltaj, ne sme te zaliti.. Majco dol!! PLAVI!! Počasi, težko je. Ni občutka, da napredujem.. Spomnim se Emila Spruka, ki je imel tako jadrnico sedaj pa hoče gumenjaka, meni, da je prestar za te štose. Pravil mi je o nenadnih situacijah v Istri pa sem mu vedno odgovoril, da če opazuješ se lahko vedno izogneš, uideš. Čeprav je meni v Umagu lebičada vrgla gumenjaka na obalo že prvo leto, edino noč, ko sem ga po naključju pomotoma pustil na sosedovi boji. Zdaj imam jadrnico 2 dni pa takale štala. Bežal sem v Nozdre pred tisto lebičado, ki sem se jo spomnil iz Umaga in večkrat kot DAN VELIKIH VALOVA na Žaliču. Potem te prevrne tramontana, jadrnice nimam več. Kakšen amater!! Iva in Eva jadrata celo življenje brez motorja.. bratranci grejo čez Atlantik, jaz bom pa tukaj crknu, čez eno uro bo pa bonaca... Ne vem če mi bo uspelo, občutek imam, da so razmere taprave za umret. Ubila me bo pršica od tramontane. Diham težko, začnem tudi hropsti. Tam nekje, kjer sem se obrnil, mislim, da so videli obrnjeno jadrnico se ustavi 90feet motornjača. jaz sem jo ocenil kot 30metersko. Ustavi se, posadka na krovu je panična. Obrnejo, se ustavijo, gledajo, jaz maham in vpijem HELP, kot en debil. Ali je to ta molitev?? Itak me ne vidijo niti slišijo, samo energijo izgubljam. Mislim si ali naj odplavam proti barki, bilo bi mi lažje, boljša smer. Ampak sem že čez pol. Bližje je obala. Če plavam proti njim, lahko odpeljejo ravno... Opazim, da so nespretni in vznemirjeni. Jadrnice niso niti poskušali zapeti.. Plavam naprej.. to je sedaj ta scenarij. Imaš še 100m do obale pa je ne dosežeš, 200m stran te išče velika barka in te ne vidi, ne sliši.., če bi gledal bi si mislil, saj ne more biti res, slab film.. Ni še konec. Diham težko in dvomim, da mi bo uspelo. Pazim a nisem paničen. Razmišljam o včerajšnjem pogovoru z Jarcem, o svojih spoznanjih in svetiščih, morda je dobro, da sem nehal piti in kaditi. Tramontana je še močnejša. Zdaj me pa bo.. vse težje diham, varčujem z energijo, plitko diham, malo spremenim kurz saj v Tramontano ne gre več. Barka odpelje proti Mulu, počasi, mislim, da gre po pomoč. Prepozno bodo prišli, beda, kaj pa Klara? Ana? Ostal si sam, zadnji dan, situacije so se poklopile. Kdaj bo prišel trenutek omagovanja? Tunel? Film življenja? Saj me ni strah, samo Peter, Irena, Iva, Eva jutri ne bodo odpotovali v Ameriko, Klara in Ana me bosta pogrešali, kmalu se bo umirilo, beda, ni še filma, čeprav me malo zanima, tunel tudi, ...pa ga ni.. Plavam naprej, ..še ene 60-70m! Tramontana razbija, spremenim kurz še bolj v levo, opazim, da valovi od punenta slabijo. Ne veseli se preveč, nisi še na obali, nisi še rešen, do konca.. Ampak je priložnost. Tramontana je zgladila val od punenta, imam 2,3,4? minute?, da se rešim, preden se dvigne val od tramontane?? Plavi.., ne vem ali je hitreje pod vodo ali nad vodo. Bojim se na slepo vdihniti, da ne popijem.. plavaj.., napreduješ, dej dej, ni še konec. Bo ali ne bo?? Voda je tukaj plitka, vidim dno. A probam, če dosežem tla? Ne, lahko se zajebeš, plavi, nimaš časa, val se dviguje, potisnil te bo nazaj v globoko. Spet filmska klasika. Skoraj si dosegel obalo pa te potisne nazaj. Še, še, še, še malo, please, plitka voda, poznam dno. Skalce zaraščene z algami, mehke, vidim jih, še malo, samo malo, začutim jih pod roko, začutim dno, ne poskušam vstati, zapravljati časa, vlečem se z rokami proti obali v pličak, na obalo.. ni še konec skoraj cel sem zunaj. Ne vstanem. Piha tako močno, da si ne upam onemogel vstati in si privoščiti, da omahnem spet v vodo. Splazim se po obali, daleč od vode, da se lahko primem za večjo skalo, spočijem se. Razmišljam o olimpijskih prvakih, ko onemogli dajejo intervjuje.. Kako se počutite, ko ste..?? Ja ne vem, niti ne dojamem, nimam besed, mogoče sem srečen al ne?? Jaz sem plaval za življenje, kaj žene njih??

Ali lahko sedaj že vstanem? Piha k prasica, vstanem počasi, preverjam silovitost vetra. Nisem prepričan, da sem res rešen. Dejstvo je, da sem na kopnem. Izkašljujem slano slino, ne morem globoko vdihniti. Vstanem, nimam telefona, Lizo gotovo skrbi. Kje so čolni, če jih je barka obvestila? Barka gre počasi zares počasi ob južni obali Oliba proti uvali Južni dragi. Zakaj tja?, aja, verjetno na Mulu ni mogel pristati in išče zavetje. Ali je javil? Nič grem ob obali, da lahko dam signale, če kdo pride. Valjda nikjer nobene cunje ali vrečke, da bi me bolje videli. Prvič, da ni smeti na plaži. Ali je vse odpihnilo ali kaj? V grmovju najdem prazno gajbo piva in začnem mahati veliki barki. Ne vem, mogoče gledajo s kakšnim hudim daljnogledom? Očitno se ne ozirajo in se držijo kurza.. Gajbo nosim s seboj, za vsak slučaj, če kdo pride, da me lažje opazi.. Zbal sem se, da se je ustvarila panika in bo Liza s kakšnim Tinetom ali Davorom zakurblala motorje in šla reševat. Skrbi me za njih. V daljavi kot po kurzu iz Novalje vidim plav čoln, gre proti mulu. Zgleda majhen in zgleda dober. A je Igor? ali kakšen grašo 20? Me prav zanima. Sem blizu Nozder. V zalivu ni valov, tramontana gre mimo, voda je lepa, kako lepo zna biti morje. Za mano se dokaj blizu obale primaje dvojambornica. Pluje počasi, nič hitreješa ni od moje hoje.. Mogoče kaj ve?? Maham a ni odziva, hodim naprej, maham nič, počasi plove, kot jaz hodim. Spremlja me. Pridem okoli zaliva in nadaljujem po obali, jadrnica je še vedno za mano. Če je hotela, me je videla. Odvržem gajbo. Hodim, jadrnico razmetava.. Stopim na par trnov, okus imam po morju, kot bi ga pil, veliko, še vedno izkašljujem in ne morem globoko vdihniti. Sol v plučih. Razmišljam koliko časa sem plaval in koliko časa zdrži človek preden se zaduši v morskih pencah. Ne utopi, zaduši? Pojma nimam. Nimam odgovora. Imam še kake pol km do Šotorišča. Kaj bo rekel Bogo, ali me bo aretiral? Bom plačal kazen. Ulije se močno. In kapljice bodejo. Ampak paše, ne zebe me premočno. Jadrnica pospeši proti Mulu. Pridem do betona in lahko tečem. Grem proti Veljotu EmergenSea, da vidim, če mu je kdo javil. Pojma nima. Miro vozi čolne v mandrač. Pričakujejo močno burjo.

Ravno je zasidral Anico. Vpraša me če bom spravil Dumija v mandrač in mu pomagam učvrstiti sidro na Anici.. Vidim, da so Lipe, Davor, Tine.. to že storili. OK ! Skočim na Dumija, gledam štrike, pod katerega, nad katerega, naj odvežem spredaj, zadaj.. Miro me opozarja naj pohitim. Motor dela.. izpeljem manever iz pajkove mreže, 100% uspe, elegantno odvijem v mandrač, zavežem. Vzamem masko in plavutke, skočim v vodo. Prijetno topla je. Odvlečem in varno sidram Anico. Malo si še ogledam ribe, ki jih je mul poln kadar je burja ipd. Ko se vrnem do Veljota, začne burja. Mrzla, res mrzla. Skozi vrata zapiha, komaj zaprem. Stopim v kot pri šanku k Mirotu, na preprogo, da ne zmočim ploščic. Povem Mirotu, da mu zgleda ne bo treba popravljati jadrnice. Ponujajo mi travarico. Spijem čaj z medom. Grem domov, skrbi me za Lizo in Ceneta.

more...
No comment yet.
Scooped by Miha Hawlina
Scoop.it!

Sports Tracker

Sports Tracker | Rekreacija | Scoop.it
Sports Tracker turns your phone into a full-on GPS sports computer. Track in real time, check your progress, view maps, and share your workouts.

 

Zanimiva aplikacija na mobilnem telefončku, sledi tvojim naporom, meri hitrost, razdaljo, nadmorsko višino in višinsko razliko, beleži, računa in preko spleta sinhronizira z računalnikom.. super.

 

Zdaj sem ugotovil, da se bralcem link ne odpre. Ker si tako želite slediti mojim rekreativnim dejavnostim lahko:

1. v naslovu kliknete na sports tracker 

2. v iskalno okence "Search people" vpišete M4yK

3. kliknete "see full profile" in odpre se vam moja stran

4.  srfate do mile volje ali se mi pridružite na kakšno turco

 

more...
No comment yet.